I vores intense jagt på perfektion skader vi ofte os selv. Forfølgelsen af perfektionisme foregår ikke kun inden for det menneskelige udseende, men også i alt andet. Hvis du skulle sammenligne frugt- og grøntsagshylderne i dag og for halvtreds år siden, ville forskellen være indlysende. Perfekte farver og former, kort sagt perfekt form, men nul indhold. Vidste du, at en banan med sorte pletter, altså let overmoden og "grim", udskiller TNF (Tumor Necrosis Factor), et stof, der ødelægger tumorceller?
EU je sprejela že nešteta stroga pravila o videzu, teži, velikosti in drugih lastnostih različnega sadja in zelenjave. Med njimi so tudi banane in njihova ukrivljenost. A tokrat se ne bomo osredotočali na regulative, pač pa na njene pege, tiste črne, ”odvratne”, ki se jih večina izogiba kot kuge.
Če bi radi ob naslednjem nakupu sprejeli zrelo odločitev (takšno, kot so jo naše prababice že 100 let nazaj), potem se odločite za malce prezrelo banano, ne tisto rumeno, popolnega videza. Danes, ko vsak letni čas dobimo vsak sadež, velikokrat resda podvomimo v dejstvo, da je to sadje zorelo po naravni poti. A dvomi so dvorezen meč, sploh, če so nam servirani. Pri bananah npr. je zorenje ”zunaj” drevesa, på vej, del naravnega procesa in ni stvar forsiranja.
Banane tako ne smejo dozoreti v krošnji, saj bi izgubile okus in postale mokaste. Če torej želimo, da je iz te moke kaj dobrih banan, potem jih je treba potrgati še zelene, zorenje pa dokončati na pot do prodajnih polic. A kot lahko make-up spremeni dekle v žensko, trgovski trend poveličuje brezmadežno rumene banane. Toda pozor. Banane so kot vino. Bolj ko so zrele (do zdrave mere seveda, ko še ne gnijejo), bolj zdrave so, so dognali raziskovalci z univerze na Japonskem. A danes je za zdravljenje ekskluzivno zadolžena farmacevtska industrija, zato se kakopak na naslovnice težko prebijejo naslovi kot so ”Banane uničujejo celice tumorjev” in ”Banana drži raka proč”.
Ja, res je, da se na vsakem vogalu zagovarja sund livsstil, vendar pa mnogi ne vedo, da jim banane s popolnim videzom, torej brez črnih peg, pik oz. lis na lupini, ne prinašajo toliko koristi, kot jih imajo sicer na zalogi. Očrnjene banane, po videzu in po standardih trgovcev, so namreč kar 8-krat bolj zdrave od zelenih in imajo napram drugemu popularnemu sadju (jabolkom, grozdju, ananasu, lubenicam) nekajkrat več antioksidantov (pri bolj zrelih se škrob že spremeni v sladkor, kar je dobro za prebavo, saj se ta lažje absorbira), kar pomeni, da precej uspešneje zavirajo nastanek rakavih celic.
LÆS MERE: Måltider før og efter træning, der sikrer optimal succes
Črna pika za banano je dober znak in se je ni treba bati kot črne pike iz šolskih dni. ”Nepotolčene” rumene banane so ”plehke” in še zdaleč ne nosijo sabo toliko energi kot je v bolj zrelejši fazi, saj šele tedaj razvijejo ves svoj potencial. Poslednično ne dvignejo razpoloženje tako visoko, kot bi ga lahko.
Seveda smo že pred ugotovitvijo o pozitivnih učinkih na tumorne celice vedeli, da so zdrave. Uravnavanje krvnega tlaka, varovanje srca, pomoč pri slabokrvnosti, preprečevanju možganske kapi in preprečevanje infekcij je samo nekaj njenih zdravilnih učinkov. Tem, ob predpostavki, da jemo rahlo prezrele, sedaj lahko mirno dodamo še zaviranje rasti nenormalnih celic v organizmu (tj. antikancerogeni efekt), pa tudi ekstra pomoč celicam da obogatijo in okrepijo svojo imunost ter večji efekt pri izboljšanju belih krvnih telesc.
ps. ponavadi so banane s ”podplutbo” cenejše, saj se jih trgovci želijo čim prej znebiti. Nekatera zdravila so torej praktično zastonj. Torej, ena banana na dan, odžene raka stran. Gotovo bi to pri naših prababic zvenelo povsem logično.
