Naturreservatet Škocjanski zatok er det sidste vidne om øens fortid Koper og en slovensk naturperle, attraktiv for alle dem, der ønsker at lære og opleve naturen at kende. Det vil glæde både voksne og børn.
Naravni rezervat Škocjanski zatok, naše največje polslano mokrišče, je oaza miru na pragu Kopra, obiskovalci pa pa imajo tukaj možnosti rekreacije og sprostitve v naravi og opazovanja živalskih in rastlinskih vrst. Opremljen je s posebno infrasktrukturo za opazovanje narave, ki je prilagojena tudi ljudem s posebnimi potrebami.
Škocjanski zatok je zaradi pestrega prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij raj za številne živalske in rastlinske vrste. Območje je posebej pomembno zaradi velike pestrosti ptic. Ornitologi so jih v zadnjem desetletju na komaj 122 hektarjev velikem zavarovanem območju Škocjanskega zatoka našteli kar 258 različnih vrst. Te tukaj v velikem številu gnezdijo, prezimujejo in se ustavljajo ob selitvah. Poleg ptic je rezervat bogat še z metulji, kačjimi pastirji, žabami, na mokrotnih travnikih pa vegetacijo s pašo uravnavajo staro istrsko oziroma podolsko govedo og kamarški konji.
Ste vedeli, da je bil Koper nekoč otok? Rimljani so na naravno zavarovanem otočku, poraslem z makijo, ustanovili mesto Aegida. Domneva se, da so že v starem veku v močvirjih in plitvinah okoli zaliva uredili preproste soline. V nemirnih časih od pozne antike do preseljevanja narodov se je mesto imenovalo Capraria – Kozji otok ali Caprae, od tu izvira tudi slovensko ime Dild.
