"Lov mig, at du bevidst vil huske, at du er modigere end du tror, stærkere end du ser ud og klogere end du tror." - Alan Alexander Milne
Življenje je polno vzponov in padcev. Včasih niti ne boste vedeli, da ste na poti navzgor, dokler nenadoma ne boste padli. Nekatere dni se boste počutili, kakor da letite na oblaku, da skačete od veselja na luno, počutili se boste odlično. A nekatere dni se vam bo zdelo, kakor da ni nič tako, kakor bi moralo biti. Najraje bi ostali v postelji, si potegnili odejo čez glavo ter ponovno zaspali, da se vam ne bi bilo potrebno spopadati s svetom.
Nekatere dni bo življenje lažje, druge težje. Najbolje bi bilo, da bi bili večino časa nekje na sredini in polni čarovnije, skrivnosti ter napolnjeni z majhnimi vzponi in padci, ki dajo življenju – življenje.
Toda včasih je življenje težko, zelo težko. Včasih je težje, kakor ste pričakovali, da bo kdaj sploh lahko, in traja dlje, kot ste pričakovali. Dlje, kakor ste si sploh lahko predstavljali. Včasih je svet veliko težji in vaše srce ima občutek, da tone, in si močno želi, da bi se splazilo nazaj v svojo lupino ter se skrilo daleč stran od sveta, od problemov.
Mislite si, da bi morali iti skozi vse svoje težave z nasmehom na obrazu, da nikomur ne smete pokazati, da imate težaven dan. Mislite, da morate skriti dejstvo, da se vam zdi, da čutite pritisk v glavi in se vam ves svet seseda na ramena. Nikar.
Nekatere dni ne boste mogli biti močni in kazati svojega nasmejanega obraza, ne boste se mogli skriti, niti za svojo masko, ki si jo včasih nadanete. Ne boste se mogli pretvarjati, ne glede na to, kako močno se boste trudili. Vaš nasmeh bo ponarejen, zlagan, vaše oči bodo brez leska, žalostne, polne bolečine.
V nekaterih dneh ne boste mogli nikomur nič povedati, ker bo vaša duša tako tiha in um tako utrujen. V tistih dneh, se je pomembno spomniti, da s temi nič narobe, da je vse v redu, da ste to samo vi. Samo vi, ki imate občutek da padate, vi, ki ste utrujeni in se počutite negotovo. Počutite se neznano. Vaše srce je preveč utrujeno.
Ne čutite krivde, če imate kdaj slab dan. Zakaj vas bi bilo sram, zakaj vam bi bilo nerodno, če ste utrujeni, če vas boli um in je telo utrujeno od vsega? Ni vam treba skrivati dejstva, da je življenje včasih težko, in da je včasih boleče biti človek. Ne jezite se nase, če se kdaj počutite neodločne ali negotove.
Prav je, da čutite, da slišite svoja čustva in si dovolite, da kdaj niste to kar ste, da niste pozitivni, da ste žalostni, da delate napake. Bodite sočutni in skrbni do sebe ter spoštujte lastne občutke. Sprejmite dejstvo, da ste danes to, kar ste, in da bodo čez čas stvari spet lažje. Vse bo dobro, prebili se boste skozi prepreke v življenju. Dovolite si, da delate napake, da čutite vsa takšna in drugačna čustva, ne glede na to, kakšne občutke imate ob tem.
Tudi, ko se trudite prebiti skozi težke čase, ste še vedno dobra oseba. Še vedno ste vredni vse ljubezni in smeha v vesolju. Vse se morda ne bo takoj povezalo in vaša pot je morda videti, kakor pajkova mreža in ne ravna črta, vendar še vedno rastete in se premikate naprej, tudi ko je življenje težko.
Oprostite si. Večkrat si oprostite. Bodite sočutni do sebe. Ni potrebno, da imate ves čas oblečen pogumen obraz. Ne trudite se, da vas bi drugi ljubili. Samo naredite, kar lahko, kar najbolje znate in zmorete tisti trenutek, od tam kjer ste in kar ste. To je dovolj. To je čisto dovolj!
