Mennesker har forbrugt chokolade i tusinder af år, men i det format, der er mest populært i dag, altså i form af en bar, kun siden 1900. På grund af social betingning er der blevet vævet tusindvis af myter omkring det, men de har bl.a. mange stubbe som klaprende tænder. Og da køkkenet og atelieret ikke er så gensidigt udelukkende - nogle gange er det en og samme ting - er chokolade i moderne tid blevet ikke kun et arbejdsmateriale, men også et kunstmateriale.
Na svetu je veliko neužitne umetnosti, a ta, narejena iz čokolade je vsekakor užitna. Če ne z umetniškega pa s kulinaričnega vidika. Poznali so jo že Maji in Azteki 1500 let in več pred našim štetjem, seveda ne kot tablico ali napitek, ampak kot zrna kakavovca. Hermanu de Cortesu se imamo zahvaliti, da jih je i det 16. århundrede prinesel na Staro celino in spočel eno najslajših pregreh, ki jih ponuja življenje. Danes pod pojmom čokolada najdemo celo industrijo okusov, barv in oblik, podobno kot pri sirih ali vinu. A za razliko od teh, je vonju, okusu in izvoru dodala še umetniško komponento.
A še preden je postala voljna za oblikovanje in hvaležen ”material” kuhinjskih umetnikov, je prodrla tudi v evropsko slikarstvo. Leta 1745 ji je francoski slikar Jean-Etienne Liotard posvetil pastel ”Čokoladarica” (”Chocolate Girl”).
LÆS MERE: 10 lækre facts om chokolade, som du sikkert ikke kender
In če se glede umetnosti naši okusi razlikujejo, pa mislim, da se lahko vsi strinjamo s trditvijo, da ima čokolada božanski okus.
