Če bi kdo moral napisati priročnik za kombiniranje zgodovine, religije, umetnosti in najnovejših znanstvenih teorij v uspešnico, bi bil Dan Brown glavni predavatelj. Avtor, ki je pred dvema desetletjema svet pahnil v simbolistično mrzlico z romanom The Da Vinci Code, se zdaj vrača z novim literarnim spektaklom – The Secret of Secrets. In čeprav smo od Browna vajeni zarot, tajnih redov in globoko zasidranih simbolnih svetov, gre tokrat še dlje. Morda celo predaleč – v najboljši možni obliki.
Zgodba novega roana The Secret of Secrets se vrti okoli izginotja svetovno priznane znanstvenice in kraje starodavnega rokopisa, ki razkriva revolucionarno teorijo o ne-lokalni zavesti – ideji, da zavest ni vezana na možgane, temveč obstaja kot univerzalno informacijsko polje. Če ste pomislili na kvantno fiziko, spiritualnost in mogoče celo malo Matrixa – ste na pravi poti. Le da je tu še Brownov značilni podpis: lokacije, ki dihajo s preteklostjo, kode, ki čakajo, da jih razvozlate, in seveda – Robert Langdon.
Vrnitev Langdona in dvig zavesti (dobesedno)
Profesor Robert Langdon se znova znajde v središču skrivnosti, tokrat na evropskih tleh – v Pragi, mestu, kjer vsak vogal nosi zgodbo, vsak kip pa simbol. V iskanju resnice mu pomaga dr. Katherine Solomon, njegova nekdanja sodelavka (in da, tudi romantični interes, ker je Brownov svet preveč urejen, da bi bil resnično kaotičen). Skupaj se zapleteta v mrežo povezav med izgubljeno knjigo, skritimi laboratoriji, zlorabami znanstvenega napredka in starodavnimi znanji, ki jih človeštvo morda še ni pripravljeno sprejeti.
Tematsko The Secret of Secrets spominja na roman Origin iz leta 2017, vendar s pomembno razliko: če je tam šlo za vprašanje začetka človeštva, gre tukaj za vprašanje njegove končne narave – kdo smo, ko odstranimo vse, kar mislimo, da nas definira. In ker to ni literarni tečaj filozofije, temveč Brownov svet, vse to poteka ob neusmiljenem tempu, starih skrivališčih, nadzoru umetne inteligence in – pozor – zaroti znotraj zarote.
Roman, ki ga Brown označuje kot svoj najdaljši in najzahtevnejši doslej, ni le še ena postaja v Langdonovi karieri, temveč kulminacija idej, s katerimi se je avtor igral skozi vsa prejšnja dela. Tu se znanost in duhovnost ne izključujeta, ampak se zlijeta v triler, ki ga je skoraj nemogoče odložiti. In Netflix? Ta že drgne snemalno tablo.
Netflix + Brown = nova obsedenost
Že pred izidom romana je Netflix potrdil, da bo The Secret of Secrets dobil svojo serijsko različico. Po delih, kot sta bila The Da Vinci Code in Angels & Demons, ki sta jih v film prenesla Ron Howard in Tom Hanks, zdaj prihaja nova generacija Langdona – bolj aktualna, bolj digitalna in (če verjamemo govoricam) tudi bolj temačna. Snemanje bo potekalo v Pragi, kar pomeni, da bodo ulice mesta kmalu postale kulisa mednarodnega lova na resnico. Scenarij je že v nastajanju, premiera pa predvidena za konec 2026.
Zdi se, da je Netflix pripravljen Brownov svet ponovno katapultirati v popkulturno orbito. Serija naj bi se, za razliko od preteklih filmskih adaptacij, bolj poglobila v filozofska vprašanja romana in vzpostavila večplastno pripoved z več glavnimi liki. Kar ima smisel – saj jih je v knjigi več kot kadarkoli doslej.
Brown kot blagovna znamka sodobnega mitologiziranja
Dan Brown ni le pisatelj. Je žanr zase. Njegova dela so prevedena v več kot 56 jezikov in prodana v več kot 200 milijonih izvodov. Njegov prebojni roman The Da Vinci Code je redefiniral način, kako gledamo na “pametne trilerje”. Čeprav so mu številni literarni kritiki očitali formulo in prenasičenost z zgodovinskimi ‘trivia’ elementi, mu ni mogoče zanikati sposobnosti, da iz kompleksnih tem naredi globalni fenomen.
The Secret of Secrets je torej naravna evolucija njegove pisateljske poti – nekakšen Brown 2.0, ki se ne zadovolji več zgolj z dekodiranjem simbolov, temveč se potopi v tisto, kar morda še najbolj spominja na mistiko prihodnosti: kaj pomeni biti človek v času umetne inteligence, informacijskih polj in nezanesljive realnosti.
Knjiga, ki je več kot le triler
Konec koncev je The Secret of Secrets knjiga, ki od bralca ne zahteva le, da sledi zapletu, temveč tudi, da se vpraša: kaj če so stvari, ki jih dojemamo kot trdne – kot zavest, resničnost, identiteta – le del večje, kompleksnejše uganke? In kot bi rekel Langdon sam: »Vprašanje ni, ali so simboli resnični, temveč – kaj pomenijo nam.«
Zato, dragi bralci, zadržite dih. Zavihajte strani. In ne pozabite – v svetu Dana Browna je tudi najneznatnejša podrobnost lahko ključ do nečesa… večjega.
