Oskar Karel Dolenc (*Ljubljana, 1938) je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih med kakimi tridesetimi najpomembnejšimi slovenskimi fotografi, ki so glede na razmere v tistem času napravili, kar je bilo v njihovi moči, da bi fotografija tudi pri nas napredovala tako kot tehnična veščina kot tudi kot ...
Oskar Karel Dolenc (*Ljubljana, 1938) je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih med kakimi tridesetimi najpomembnejšimi slovenskimi fotografi, ki so glede na razmere v tistem času napravili, kar je bilo v njihovi moči, da bi fotografija tudi pri nas napredovala tako kot tehnična veščina kot tudi kot ustvarjalni medij. K njej so jih posredno zavezovali še aktivni člani predvojnega Fotokluba Ljubljana. Ti so po letu 1945, kakor so vedeli in znali, tudi izšolali prvi povojni fotografski rod, v katerega do neke mere sodi tudi Dolenc. Ker je bil pedagog fotografije tudi sam, ga danes štejemo v generacijo, ki ji je uspelo premostiti omejitve ljubiteljske sfere in prestaviti slovensko fotografijo na profesionalno raven, medtem ko naslednjo generacijo že predstavljajo akademsko izobraženi ustvarjalci, ki so slovensko fotografsko sceno dokončno strukturirali tako kot drugod po zahodnem svetu.
Dolenc je najpomembnejši del svojega opusa ustvaril kot član in dolgoletni predsednik Fotogrupe ŠOLT-Ljubljana. Tematska raznolikost, ki jo je opazila tudi kritika ob njegovi prvi samostojni razstavi je narekovala obravnavo njegovega opusa po tematskih sklopih. Tako so najprej predstavljena zgodnje dela, kjer se je že kaže njegov motivni svet, ki ga dograjuje vse do danes: ženski akt, portret, žanr in krajina. V vsaki od teh tem je napravil nekaj antologijskih posnetkov, najbolj zbrano pa se je lotil posameznih žanrskih ciklov, zlasti zapisov iz Madrida in Aten, ter krajine, med katerimi posebej omenjamo podobe iz zapuščenih vasi nad Sočo tik ob slovenski zahodni meji. Kot navdušen gornik je del svojega opusa posvetil tudi planinski fotografiji in v bogato slovensko tradicijo vnesel nekatere nove formalne prvine.
V stilnem pogledu opredeljujemo Dolenčevo delu kot vezni člen med povojnim žanrskim realizmom in modernističnimi inovacijami, ki so se od začetka petdesetih let prek mednarodnih fotografskih razstav, prek revij, delno pa tudi s področjem grafike in slikarstva začele uveljavljati v slovenskem prostoru.
Razstava predstavlja Dolenčev črno-beli opus. Več o avtorju, o njegovem delu, o njegovih drugih dejavnostih, povezanih s fotografijo, ter o umetnostnem in fotografskem kontekstu, v katerem je ustvarjal, pa lahko preberete v monografiji, ki izide sočasno.
Razstava je odprta od torka do nedelje od 10. do 18. ure.
