Plitvice - Wasserhalskette mit 16 Juwelen

Utopljeni pastirji, cigani, starke in koze
“Nekoč je območje današnjih jezer prizadela huda suša. Ljudje, živali in rastline so obupano pričakovali vsaj kapljico vode. Prebivalstvo je nenehno molilo. Nenadoma se je v dolini pojavila Črna kraljica z mogočnim spremstvom. Usmilila se je prebivalstva in priklicala dež, ki je z močnim vetrom in grmenjem končno namočil zemljo. Dež je padal tako dolgo, da je voda narasla in osnovala jezera.” Pričujoča pravljica je seveda legenda o nastanku šestnajstih čudovitih jezerih, ki se nahajajo v hrvaški Liki, med Malo Kapelo in Plješivico, a na nekaterih starih zemljevidih se še vedno pojavlja ime Vražji vrt, saj so legende in povesti, ki so prebivalcem Like krajšale dolge zimske noči, še vedno žive. Šestnajst jezer, ki se delijo na dvanajst zgornjih in štiri spodnja, je dobilo ime po različnih pripetijah, ki so se dogajale ob in na jezerih, največkrat pa kar po utopljencih. Tako ime Ciganovac pove, da se je v jezeru utopil cigan, v jezeru Milanovac naj bi se utopil pastir Mili, v jezeru Kozjak pa kozji trop, ki naj bi jezero prečkal po pretankem ledu. Med sprehodom ob jezerih lahko poleg zgodb o utopljencih spoznamo tudi zgodbe puščavnikov, ki so živeli v pečinah in jamah okoli jezer, izginulih zakladih, pa tudi o moči vode, ki tvori vrtince in bučeče slapove.

Živa narava
Voda, ki tisočletja teče preko apnenčastih tal, nalaga raztopljeni apnenec v obliki lehnjakovih pregrad, prek katerih z najvišje ležečega Prošćanskega jezera, na 636 metrih nadmorske višine, v slapovih in kaskadah pada do najnižjega jezera, ki leži 133 metrov niže. Seveda gre le za višinsko razliko v legi jezer, saj je na srečo obiskovalcev narodnega parka narava lepote šestnajstih jezer in slapov porazdelila v čudovito, osem kilometrov dolgo ogrlico. Zaradi kemijske sestave kraških tal, apnenca in dolomitov je voda Plitviških jezer obogatena s kalcijevim karbonatom. Na poti skozi podzemlje vode naletijo na prepreke – neprepustne stene, ob katerih pritečejo na površje in tako tvorijo številne rečice in potoke, ki z vodo bogatijo jezera. Najvažnejša sta izvira Črne in Bele reke. Na neprepustni podlagi je nastalo dvanajst zgornjih jezer, štiri dolnja jezera pa so, kanjonsko vdolbena v apnenčasta tla, del prepustnega območja, kjer voda ponika in se skozi mnoge razpoke izgublja v podzemlje. Ker Zgornja jezera ležijo v neprepustnem dolomitu, so večja, globlja in mirnejša, spodnja štiri pa so zahvaljujoč apnencu manjša in bolj divja. Naravni proces nalaganja lehnjakovih pregrad, ki jih tvorijo z apnencem prevlečeni mahovi, alge in bakterije, še vedno poteka, saj pregrade zrastejo približno en centimeter na leto, kar pomeni, da so Plitviška jezera živa in spremin – jajoča se narava. Poleg slapov obiskovalce narodnega parka, ki je odprt vse leto, presune tudi barva jezer, ki se spreminja od azurno modre do zelene, sive ali temno modre barve. Barva jezer se spreminja glede na število mineralov ali mikroorganizmov v vodi in tudi glede na sonce oziroma kot, pod katerim sončni žarki dosežejo gladino jezer. Drugo presenečenje, ki nas čaka ob srečanju z jezersko gladino, sta neverjetna čistost in vidljivost, saj ponekod lahko vidimo tudi osem metrov globoko.

Veliko omejitev za neizmerno uživanje
Znanstvenik, ki je preučeval proces nastajanja lehnjakovih pregrad, akademik Ivo Pevalek, je leta 1926 zapisal: “Usoda Plitviških jezer leži v lehnjaku in organizmih, ki ga tvorijo: algah in mahovih …” Čudo narodnega parka in seveda pogoj za obstanek Plitviških jezer je torej nenehno ustvarjanje fitogenega lehnjaka, ki pa lahko nastaja le v neokrnjeni naravi. Prav zato je na območju Narodnega parka Plitviška jezera prepovedana skoraj vsaka aktivnost razen sprehajanja ob jezerih in uživanja v čudoviti naravi. Poti, speljane okoli jezer, se začenjajo pri dveh vhodih v park, odvisno od tega, kateri del jezer želimo obiskati. Na obeh vhodih nas pričaka ogromna tabla, kjer nam uprava tega hrvaškega naravnega bisera daje jasno vedeti, da želi območje jezer prav tako lepo, kot je danes, zapustiti tudi zanamcem. Odmislimo torej kopanje, hranjenje rib, sprehajanje izven označenih poti, divje kampiranje ali nabiranje cvetja. Raje vzemimo pot pod noge in si morda le s pomočjo fotoaparata lepote jezer in okolice za vedno vtisnimo v spomin.

Die Straße unter den Füßen
Poti okoli jezer so zgledno urejene in prilagojene obiskovalcem vseh starosti. Če se odločimo za vhod v park skozi vhod številka 1, nas bo najprej pozdravil ogromen zemljevid, kjer si lahko ogledamo lego jezer in poti ob njih. Poleg kavarne, trgovinice in informacijskega središča, si lahko na vhodu 1 ogledamo tudi približno 15 minut dolg film, ki je lep uvod v spoznavanje narodnega parka. Le nekaj korakov od vhoda se z razgledne točke nad spodnjimi jezeri odpira čudovit pogled na Veliki slap, ki z vodo jezer tvori slapove Sastavci, s katerimi svoj tok začenja reka Korana. Od razgledne točke imamo več možnosti. Pot lahko nadaljujemo po zgornji poti proti prvi postaji vlakca. Ta gostom omogoča, da lažje dosežejo izhodiščne točke na spodnjih in zgornjih jezerih. Lahko pa se spustimo proti jezerom in začnemo slediti znakom, ki nas usmerjajo proti ladjici. Sprehod lahko podaljšamo pod Veliki slap ali le sledimo poti ob in čez spodnja jezera. Po približno uri hoje bomo pripešačili do čudovite jase ob jezeru Kozjak, kjer si lahko privoščimo kosilo ali piknik ali se predamo toplim sončnim žarkom. Električna ladjica nas bo pripeljala do točke na drugi strani jezera, od katere lahko začnemo raziskovati zgornja jezera ali pa se po več kot tristo stopnicah povzpnemo k vhodu 2, ki leži v neposredni bližini druge postaje vlaka in hotelov Jezero, Bellvue in Plitvice. Sprehod ob zgornjih jezerih je še posebno spektakularen zaradi čudovitih slapov, pod in nad katerimi nas vodi urejena pot. Lahko ga končamo na tretji postaji vlaka ali se sprehodimo do najvišjega od zgornjih jezer in se s četrte postaje vlaka vrnemo nazaj k vhodu 1 ali 2.

Nazaj k naravi ali v mehko posteljo
Nacionalni park Plitviška jezera ni omejen le na območje jezer, ki se raztezajo na približno dveh kvadratnih kilometrih. Celotna površina parka zajema kar 29.685 hektarjev, v glavnem gozdnih površin. Poleg privatnih namestitev v 19 naseljih v narodnem parku v neposredni bližini jezer stojijo trije največji hoteli, ki so bili prenovljeni po koncu vojne leta 1995. V hotelih Jezero, Bellvue in Plitvice prespi tudi največ gostov narodnega parka (leta 2006 je park obiskalo več kot 860.000 obiskovalcev). Tujci, ki potujejo v organiziranih skupinah, si največkrat za ogled jezer vzamejo le pol dneva, a vsi, ki vemo, da je poletna vročina znosnejša v hladni senci stoletnih gozdov in v bližini kristalno čistih jezer, si za ogled Plitviških jezer vzemimo najmanj dva dneva. Ker so cene nočitev v hotelih v parku visoke, si ljubitelji narave raje posteljimo sami v Kamping Korana, 7 kilometrov severno od vhoda v park, ali se zapeljimo v dvanajst kilometrov oddaljen kraj Grabovac, kjer lahko poleg hotela Grabovac najdemo veliko možnosti bivanja v sobah in apartmajih, ki jih oddajajo lokalni prebivalci. Cesta, ki vodi skozi park, je bila nekoč najpomembnejša povezava med največjima hrvaškima mestoma Zagrebom in Splitom, zato je ob poti stalo nešteto restavracij, ki so ponujale dobrote liške kuhinje. A je vojna na Hrvaškem med letoma 1992 in 1995, ki je divjala tudi na območju narodnega parka, uničila večino turistične infrastrukture, avtocesta, ki pelje proti Dalmaciji, pa se je območju parka izognila, zato se gostinstvo v Liki le počasi prebuja. Vsako leto se v bližini parka odpirajo nove restavracije in nastanitvene možnosti in z veseljem lahko gledamo v prihodnost, ko bomo ponovno raje kot po avtocesti spoznavali lepote Hrvaške v vožnji po regionalnih cestah in okušali domače sire, meso in sladice.