S popularnim izrazom egiptomanija označujemo prisotnost staroegipčanske kulture v umetnosti Evrope od antike do danes. Egiptomanija se pojavlja na vseh področjih umetnosti: v arhitekturi, oblikovanju notranje opreme, izdelkih umetne obrti, kiparstvu, slikarstvu, gledališču, glasbi in filmu. Črpala je egipčanske elemente ...
S popularnim izrazom egiptomanija označujemo prisotnost staroegipčanske kulture v umetnosti Evrope od antike do danes. Egiptomanija se pojavlja na vseh področjih umetnosti: v arhitekturi, oblikovanju notranje opreme, izdelkih umetne obrti, kiparstvu, slikarstvu, gledališču, glasbi in filmu. Črpala je egipčanske elemente tako iz znanstvenega raziskovanja starega Egipta, kot iz izročila in domišljije številnih piscev in popotnikov. V Evropi je bila prisotna že v rimski dobi, v času renesanse je sledilo ponovno odkritje egipčanskih oziroma egiptiziranih (v egipčanskem slogu izdelanih) motivov, ki so postali priljubljeni v umetnosti in arhitekturi. Naslednji val uporabe egipčanskih motivov je sledil v 18. stoletju, ko so arhitekti iz kroga Francoske akademije v Rimu začeli vnašati egipčanske elemente v arhitekturo. Napoleonov pohod v Egipt leta 1798-1801 pa je Evropi prinesel natančno podobo staroegipčanske umetnosti in arhitekture. Tako je v 19. stoletju sledilo nešteto primerov obujenega Egipta – kot tudi drugače imenujemo egiptomanijo. Naslednji veliki val navdušenja nad starim Egiptom je sledil po odkritju Tutankamonove grobnice leta 1922. Slovenski prostor je kot del srednjeevropskega in sredozemskega kulturnega prostora tudi v tem segmentu sledil umetnostnim tokovom Evrope. Tako imamo številne primere, ki sodijo v koncept obujenega Egipta tudi pri nas. Prav tako je arhitekt Jože Plečnik je v mnogih svojih delih uporabil oblike iz starega Egipta.
Predava Tomislav Kajfež, magister arheologije
Vstop prost!
