Desde principios de febrero, la galería de retratos en Washington nos ha estado dando un vistazo a la definición de "cool". Visitando la exposición "American Cool: 100 People Who Define Cool", descubriremos quién tiene la culpa de la existencia misma de la palabra, cómo se ha desarrollado su significado y qué personas la han personificado a lo largo de la historia. Para todos los que no viajarán a Estados Unidos hasta septiembre, hemos preparado una mini-perspectiva que aclara la esencia de la exposición y presenta a algunos de los estadounidenses más geniales de la galería.
Obstajajo posamezniki, ki so enostavno kul. V nacionalni galeriji portretov Smithosnian v Washingtonu si lahko od 7. februarja do 7. septembra ogledamo, kdo so kultne osebnosti, ki so zaznamovale ameriško popularno kulturo do te mere, da besedo kul dejansko poosebljajo. Razstava poimenovana “American Cool: 100 People Who Define Cool” je posvečena 100-im Američanom, ki so s svojo kulturno zapuščino postali svostven simbol za določen kraj in čas.
Na kaj pomislimo, ko rečemo, da je nekdo kul? Z ogledom razstave izvemo, da “biti kul” pomeni izžarevati auro nečesa novega in samozavestnega. Kul oseba ima karizmatično osebnost, ki ji nikoli ne manjka nekaj temačnosti in misterioznosti. Vsaka generacija premore določene individualce, ki izstopajo, so poosebljena inovacija na področju stila in premorejo osebnostne lastnosti, ki jih ni najlažje definirati. Včasih ekscentrični, včasih popolnoma apatični, imajo enostavno “nekaj več”.
Beseda kul (“cool”) ne obstaja kar tako in ne obstaja “od nekdaj”. Je ameriška beseda, ki jo je z začetkom 40-ih v glasbeni žargon uvedel legendarni jazz saksofonist Lester Young, beseda pa se je tako dobro “prijela”, da jo uporabljamo še danes. Sprva je beseda izražala mirnost in zadržanost v sicer neprijaznem družbenem okolju, kmalu pa se jo je začelo uporabljati tudi v bolj sproščene namene, ko je bilo govora o stilsko dovršenih in nonšalantnih ljudeh.
Kul ljudi ni veliko, vseeno pa je težko določiti zgolj 100 najbolj kul ljudi v zgodovini. V izogib morebitni pretirani subjektivni presoji so si kustosi pri izboru postavili naslednje tri rubrike:
1. edinstvena artistična vizija, podpisana s prepoznavnim osebnim stilom,
2. odstopanje od večinskega okusa, uporništvo obstoječim idejam družbene ureditve tistega časa,
3. ikonska moč in instantna prepoznavnost,
4. opazen prispevek k zgodovini ameriške kulturne dediščine.
Vsak izmed 100 izbrancev je edinstvena persona brez obstoječega predhodnika v ameriški kulturi. Fotografije v zbirki zaokrožajo kompleksen odnos med realno osebo, podobo, ki jo je predstavljala medijem in oboževalcem ter njeno kulturno zapuščino.
Korenine kula: pred 1940
Hitro razvijajoča in konstantno spreminjajoča se prva desetletja dvajsetega stoletja so pripravila temelje za pojav kula, kot ga poznamo danes. Predstavniki, ki so poosebljali kul tistega časa, takrat še niso veljali za takšne, vsekakor pa so bili povod za opazne družbene spremembe. Sveže uporništvo in nove energije so prinesle novosti v svet filmske industrije, modernistične literature, novodobne glasbe (jazz) in umetnosi. Pojavil se je pojem prostega časa, tehnološkega napredka, razvoja radia, filma in avtomobilizma, pa tudi vedno večja raznolikost ameriških mest in predmestij. Vse to je znatno spremenilo ameriško kulturo.
Čeprav je obdobje prohibicije v 20-ih s prepovedjo uživanja alkohola stremelo k večji moralnosti, je prav prepoved botrovala k novim vrstam izražanja, uporu in želji po zabavi. Zlasti temnopolti Američani in ženske so se začeli boriti za določene svoboščine, ki so dandanes samoumnevne, takrat pa so bile zgolj sanje. Biti kul je zaznamovalo stanje upornika, ki se ima kljub nastrojenemu družbenemu okolju popolnoma pod nadzorom.
Kul in protikultura: 1960-79
V 60-ih in 70-ih je prišlo do razvoja gibanj, ki so zavračala avtoriteto in obstoječe kulturne norme ter poudarjala pomembnost sprejemanja in podpiranja novih idej. Poveljevali so jim mladi uporniški vodje rock’n’rolla, novinarstva in filma. Beseda kul je označevala nasprotnike “sistemu”, ki so se borili proti policiji, vladi, vojski, kapitalizmu in tradicionalni morali. Zanje je bilo značilno uživanje drog, eksperimentiranje v spolnosti, slavljenje emocionalne odprtosti, boj za svoboščine marginaliziranih, razmišljanje izven uveljavljenih družbenih okvirjev, poveličevanje avtentičnosti in zavračanje umetno sproduciranega.
Biti kul je pomenilo odkrito osebo, ki se je pripravljena boriti za svoj prav in se odlično počuti v svoji koži. Kar je bilo nekoč za temnopolte Američane zadržano, se je sedaj začelo izražati prek glasbe, športa in politike. Kul je pomenilo komunicirati, a še vedno z določenim kančkom samonadzora. Rock’n’roll je bil v tem času, še posebej kar se tiče ženskega spola, ključna oblika umetniškega izražanja, ki je to omogočala. Patti Smith, Bonnie Raitt, Deborah Harry in Chrissie Hynde so s vsojo unikatno ikonografijo in novodobnimi stili pretresle obstoječe kulturne temelje in svojo osebno integriteto obdržale tudi skozi čas.
Zapuščina kula: od 1980 do danes
V 80-ih je uporništvo sprejela tudi večinska kultura. Uporniška drža je postala priljubljena, del mainstreama in s tem izgubila svoj čar. Uporništvo je postalo sprejemljivo, del ameriške kulture, njene značilne estetike in zabavne industrije. Kul so zaobjele modne hiše, glasbene založbe, filmska industrija in oglaševalske agencije.
Kul se je prodal, pravega uporništva ni bilo več. Grafitarji, skejterji, hip-hoperji in celo pripadniki grunge scene iz Seattla so se podredili popularizaciji kula. V 80-ih je zgodovina kula že obstajala, vedelo se je, kdo so legende in kako “biti kul”. Mladi so se lahko zgledovali po ikonah in imitirali njihove imidže. Vse je postalo vnaprej sproducirano, unikatnost pa je bila že prava redkost.
