Los cómics de Alan Ford, publicados originalmente en Italia, definitivamente evocan la nostalgia de la infancia cuando pasábamos horas y horas viviendo las historias de suspenso de los insólitos personajes de la sociedad secreta TNT. La sátira social, envuelta en un velo cómico, fue curiosamente la más popular en la ex Yugoslavia. Basado en este fenómeno, se creó el libro de Lazar Džamić titulado "Flor en la casa de las flores", que fue respaldado por la imaginativa imagen gráfica del diseñador Vladan Srdić en la edición especial.
V drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja je hrvaški pisatelj Nenad Brixy podal virtuozni prevod, drugje bolj ali manj nepoznanega historietas istoimenskega junaka Alana Forda, ki ga je izvirno ustvaril italijanski stripar Luciano Secchi pod psevdonimom Max Bunker. Kar je sledilo za tem, je neverjetna ikonična zgodba nadvse priljubljenega stripa, cual es zaznamoval čas in družbo nekdanje Jugoslavije, vse do danes.
Zasnovan kot kriminalka o stereotipnih tajnih agentih, združenih pod imenom TNT in delujočih pod krinko cvetličarne, ki se prevažajo z bizarnimi prevoznimi sredstvi, uporabljajo razpadajoče orožje brez streliva in skozi najrazličnejša spletkarjenja “rešujejo svet pred kriminalci”. Komičnost stripa je tako le preobleka za družbeno satiro, ki skozi revne groteskne like obravnava fašizem, družbeno razslojevanje, izkoriščanje delovne sile, oboroževanjem, pehanje za dobičkom y korupcijo. Razmere v takratni Jugoslaviji so risale podobne vzporednice, zaradi česar se je verjetno strip tudi tako močno zasidral v srca najrazličnejših generacij.
Omenjeni fenomen je v knjigi “Cvjećarnica u kući cveća” podrobneje raziskal srbski pisec, predavatelj y tržno komunikacijski strateg Lazar Džamić. Skozi rekonstrukcijo mišljenja takratnih jugoslavijskih bralcev do znatne afectos te, na eni strani depriviligerane y disfunkcionalne ter na drugi strani popolnoma nerazumsko entuziastične združbe likov, je oblikoval nekakšno študijo razumevanja družbenih pojavov, kulture y mentalitete prebivalcev Balkana.
En cooperación con Deutschen Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH Estará en omejeni seriji izšla angleška različica, kot nekakšen kulturni vodič z rahlo nenavadnim pristopom, podarjen predvsem tujim diplomatom y poslovnežem, delujočim v Srbiji. A kar najnovejšo izdajo dela edinstveno, je njena imagen grafica, ki jo je zasnoval Vladan Srdić de Studia 360.
Izhajajoč iz osrednje scene “norega” dogajanja stripov Alana Forda, cvetličarne, está Srdić s klasičnim oglaševalskim pristopom knjigo oblikoval v podobo herbarija surrealnih rož. Slednje bralca skladno z vsebino simbolično popeljejo v posamezna poglavja, posedujoč močno večplastno, na trenutke rahlo satirično, spet drugič duhovito sporočilnostjo. Además nenehnega odkrivanja kamuflažnih pomenov, vznemirljivo odgrinjanje začinijo še latinski nazivi rož kot dodatni pojasnjevalni motivi.
Le, kdo bi si mislil, da bodo tujci lahko na sofisticiran način spoznavali srbsko kulturo skozi oči grotesknih likov nekega “underground” stripa. Najnovejša herbarij različica “Cvjećarnice u kući cveća” je tako izreden dokaz alternativnega pristopa por povezovanja različnih področij a través de moč kreativnosti.
Več podob surrealnega cvetja si lahko ogledate spodaj:
