¿Quién necesita Mensa cuando podemos medir el coeficiente intelectual con chistes de mal gusto? De hecho, este estudio encuentra que la inteligencia juega un papel clave en la aceptación del humor negro.
Skupina raziskovalcev, ki jo je vodila Ulrike Willinger z medicinske univerze en Vienna, je zajela 156 ljudi s povprečno starostjo 33 let, od tega 76 žensk. Oceniti so morali razumevanje in uživanje ob 12 zabavnih, a mračnih ilustracijah uglednega nemškega risarja Ulija Steina.
Primeri so vključevali ilustracije, kot je na primer ženska v mrtvašnici, pred katero zdravnik dvigne rjuho z mrtvega človeka. Ženska potrdi njegovo identiteto v stilu: “Seveda je to moj mož! Kakorkoli, kateri pralni prašek ste uporabili, da je rjuha tako bela?”
Participantes investigar so bili prav tako testirani za verbalni y neverbalni IQ, povprašali so jih o estado animico, agresiji y educación.
Na koncu so iz udeležencev nastale 3 skupine.
- Prva skupina z najvišjim sprejemanjem y razumevanjem črnega humorja je dosegla najvišje rezultate tudi pri testiranju verbalnega in neverbalnega IQ-ja, imeli so najboljšo izobrazbo, prav tako pa so najmanj nagnjeni k agresiji in slabi volji.
- Druga skupina je pokazala zmerno razumevanje takšnih šal, a je v njih uživala. To so bili ljudje s povprečnimi rezultati testiranj, a so najbolj nagnjeni k negativizmu in agresiji.
- Tretja skupina je prav tako pokazala zmerno razumevanje črnega humorja, rezultati IQ-testiranj so bili prav tako povprečni, so pa bili veliko bolj pozitivni, nagnjenost k agresiji pa zmerna.
Ta odkritja nasprotujejo prejšnjim teorijam o razmerju med agresijo in humorjem. Freud je namreč leta 1905 domneval, da humor omogoča varno sproščanje običajno zatrtih spolnih potreb ter agresije. Willingerjeva in njena ekipa pa po drugi strani menijo, da gre pri črnem humorju za kompleksno obdelavo podatkov, kjer bi lahko negativno razpoloženje ali pa agresija zameglila človekovo sposobnost, da razume šalo.
Más información:
springer.com