On suuri todennäköisyys, että sinä tai läheisesi olet jossain vaiheessa palanut töissä, masentunut, uupunut ja heidän on ollut erittäin vaikea saada itsensä kuntoon. Chicagon yliopistossa tehdyn uuden tutkimuksen mukaan tätä tapahtuu joka toisella ihmisellä.
Nimittäminen ‘pregorelost’ je prvotno skoval ameriški psiholog Herbert Freudenberger. Z njim je opisal posledice resnega stresa in visokih idealov pri poklicih, kot so na primer medicinske sestre in zdravniki, ki žrtvujejo sebe za druge. Danes smo to preprosto sprejeli in rezultat je ta, da so ‘žrtve’ pregorelosti že v vseh poklicih.
Pregorelost je resna stvar, prav tako ima resne posledice. Z vedno več informacijami o simptomih pregorelosti lažje preprečimo negativne posledice ter ostanemo zdravi ter produktivni.
Trije najbolj pogosti simptomi pregorelosti so:
- Občutek čustvene izčrpanosti in duševne nestabilnosti. Slabost. Nespečnost in ‘večni’ prehladi.
- Občutek odtujenosti od sodelavcev in šefov, občutek, da nas ne cenijo, občutek izobčenosti.
- Občutek, da ne delamo po svojih najboljših močeh.
Če vam karkoli od tega zveni znano, je mogoče čas, da se ustavite in razmislite, kako je prišlo do tega. Potem poskusite s temi tehnikami, ki bodo pomagale premagati simptome pregorelosti.
- Osredotočeno dihajte, to pomaga, da premagate ali zmanjšate stres.
- V službi si vzemite več odmorov. Priporoča se, da delate 20 minut in si nato vzamete 5 minut odmora.
- Spremenite svoj delovni prostor in uporabite ergonomski stol, mizo, ob kateri stojite, ali pa si prinesite kakšno rastlino.
- Poiščite si mentorja ali nekoga, s komer se lahko odprto pogovarjate o službi.
- Izberite hobi zunaj službe, ki vam bo pomagal, da se odpočijete in o delu ne razmišljate. Če želite nekaj storiti za zdravje, potem poskusite s kakšnim športom ali vadbo, kot sta joga ali boks.
Lisää tietoa:
ncbi.nlm.nih.gov
