Tahdonvoima, päättäväisyys ja sinnikkyys ovat tärkeitä, mutta tutkimukset osoittavat, että strateginen ajattelu voi olla vielä tärkeämpää!
Mukaan tutkimus iz leta 2020, objavljeno v akademskem časopisu Proceedings of the National Academic of Sciences, lahko stopnja vaše strateške miselnosti “enolično” napove, kako učinkoviti boste pri doseganju svojih ciljev. Strateška miselnost namreč ni le sposobnost, temveč redna praksa izpraševanja in izboljšanja vaših trenutnih procesov, rutin in navad, da bi premagali nazadovanje in še izboljšali verjetnost za uspeh.
“To pomeni, da strateška miselnost ne odraža zgolj splošnega znanja ljudi o strategijah ali tega, koliko ljudje uporabljajo katero koli določeno strategijo,” pišejo raziskovalci. “Namesto tega gre za splošno težnjo k samozadostni uporabi metakognitivne strategije v širšem pomenu.”
Ali v laičnem jeziku: dosledno postavljanje pravih vprašanj, da lahko najdemo še boljšo pot do cilja.
Strateška miselnost
Recimo, da ste v prodaji. V tem ste dobri. Dobite več strank kot izgubite. Toda s temi rezultati niste zadovoljni. Navsezadnje včasih dobite takojšen "ei". Včasih pridete celo do faze podpisa, nato pa stranka odstopi. Če ste kot večina ljudi, greste naprej. Morda to ni bila prava stranka, morda je stranka samo iskala informacije in nikoli ni zares nameravala nečesa kupiti. Poleg tega ne morete prepričati vseh.
Če pa imate strateško miselnost, veste, da morda res nikoli ne boste prepričali vseh – a nikoli ne boste nehali poskušati! Ocenite, kaj je bilo prav in kaj ne. Izpopolnite svoja orodja za ocenjevanje potencialnih strank. Razmislite, kako bi jih lahko naslednjič bolje prebrali.
Imate veščine za izboljšanje svojih sposobnosti in želite jih nenehno uporabljati za izboljšanje svojih rezultatov. Prav tako imate dovolj samodiscipline za nadaljevanje in dovolj samodiscipline, da si še naprej prizadevate za optimizacijo svojega pristopa.
To je strateška miselnost.
Kako razviti strateško miselnost
Raziskovalci so študentom zastavili naslednja vprašanja in jih pozvali, naj se ocenijo na lestvici od 1 (nikoli) do 5 (vedno).
- Kako se nekje zataknem, kako pogosto se vprašam “S čim si lahko pomagam?”
- Kadar se mi zdi, da ne napredujem, kako pogosto se vprašam: “Ali obstaja boljši način za to?”
- Kadar se počutim razočaran nad nečim, kako pogosto se vprašam: “Kako lahko to naredim bolje?”
- Kako pogosto se v trenutkih, ko se počutim izzvano, vprašam: “Kaj lahko naredim, da se v tem izboljšam?”
- Ko se z nečim borim, kako pogosto se vprašam: “Kako si lahko pomagam?”
- Kadar se mi nekaj zdi težko, kako pogosto se vprašam: “Kaj lahko storim, da bom v tem boljši?”
Kot že verjetno ugibate, so višji rezultati napovedovali višje ocene – in v nadaljnjih študijah so višji rezultati napovedovali večji uspeh tako v kariernih izzivih, kot tudi v zdravstvenih in fitnes ciljih.
Ne glede na cilj, sprejetje strateške miselnosti – zastavljanje šestih vprašanj – poveča verjetnost za uspeh.
To drži tudi, če se tik pred začetkom opomnite na pomen strateške miselnosti. V drugi študiji so namreč udeleženci, ki so prebrali pregled koncepta strateške miselnosti in se tako opomnili na pomembnost prizadevanj za premagovanje ovir in neuspeha, bistveno presegli udeležence, ki tega pregleda niso prebrali.
Niso se le odločili za pristop k reševanju problemov, za katerega se je zdelo, da deluje. Veliko hitreje so tudi eksperimentirali, raziskovali, se prilagajali in skušali optimizirati svoj pristop.
Mnenje raziskovalcev
Sredi izzivov mnogi ljudje preprosto sprejmejo in se držijo neoptimalnih strategij, ki se morda zdijo dovolj dobre.
Raziskovalci pa so ugotovili, da je strateška miselnost posredno napovedala napredek pri izzivanju dolgoročnih, pomembnih in neznanih ciljev. To so cilji, ki lahko zahtevajo večkratni dostop do ali izum novih strategij – takšni cilji, ki so v mnogih sodobnih službah vedno bolj poudarjeni.
Naslednjič, ko se lotite novega cilja, si vzemite trenutek, da pripravite svojo strateško miselnost. Nato si dosledno zastavite šest vprašanj, ko se trudite za uresničitev svojega cilja.
