Il est difficile de trouver une personne qui ne serait pas au moins un peu satisfaite d'une pause déjeuner. Après quelques heures de travail, une tasse de café et un peu de nourriture sont définitivement de mise. Mais que se passe-t-il si la pause passe généralement en un clin d'œil.
V Sloveniji je malici delavca, ki dela polni delovni čas, po 154. členu Zakona o delovnih razmerjih destiné 30 minutes. Slovenci v tem pogledu nismo nič posebnega, kar pa ne moremo reči za šest držav, med katerimi najdemo kar štiri evropske. V katerih državah lahko zaposleni uživajo v neverjetno dolgih odmorih za malico?
Španija – 3 ure
Španska siesta, ki narekuje obilno kosilo in dve uri počitka, je med 14. in 17. uro. V tem času dneva se ozračje najbolj segreje, visoke temperature pa negativno vplivajo na produktivnost. Večina delavcev po koncu odmora svojo službo opravlja do 20. ure.
Grčija – 3 ure
Grki veliko pozornosti posvečajo kosilu, ki ga dojemajo kot najpomembnejši obrok dneva. Odmora, ki je med 14. in 17. uro, torej ne izkoriščajo za daljši počitek, temveč predvsem za prehranjevanje s tradicionalnimi dobrotami.
Francija – 2 uri
V Franciji si zaposleni kakor tudi šolarji od napornega dneva odpočijejo med 14. in 16. uro. Po ugotovitvah raziskave, ki jo je izpeljala publikacija thelocal.fr, kar 43 % francoskih delavcev kosilu vsakodnevno nameni več kot 45 minut.
Kitajska – 2 uri
Odmor kitajskega delavca, ki je med 12. in 14. uro, je sestavljen iz hitrega kosila in počitka. V nekaterih podjetjih zaposlenim celo ponujajo možnost nekajminutnega dremeža med delom.
Brazilija – 2 uri
Brazilski delavci se za sestanke zunaj službe po navadi dogovorijo okoli 11. ure. Temu sledi dvourni odmor, ki ga izkoristijo za prehranjevanje. Večerja je na sporedu pozno zvečer, zato je kosilo praviloma obilno.
Italija – 90 minut
Italijanskim uslužbencem je v navadi, da za kosilo in počitek porabijo približno uro in pol časa. V Sloveniji si česa takšnega za zdaj še ne moremo predstavljati.
