»Višje, hitreje, močneje« je rek, ki ga pogosto slišimo, ko je govora o športnih dosežkih. Kaj pa globlje? Tja gre človek nižje, počasneje in zelo umirjeno. To je povsem drugačna dimenzija fizičnih naporov, ki so še bolj kot s fizično povezani s psihološko pripravo. Bliža se poletni oddih na morju, kjer veliko ljudi delček tega preživi tudi pod vodo. Skrivnost dolgega zadrževanja sape globoko pod gladino nam je razkril Samo Jeranko, ki si lasti slovenski globinski rekord v prostem potapljanju. Pred kratkim je z novim slovenskim rekordom osvojil tretje mesto v disciplini statična apnea na svetovnem prvenstvu v Beogradu. In kako se počuti človek, ki pod vodo v mirujočem položaju zdrži osem minut in osem sekund?
Podvodna apnea je povezava telesa z razumom, saj le z obvladovanjem telesa in uma lahko dosežemo dobre rezultate. Praviš, da si vsi napačno predstavljamo, da gre za adrenalinski, ekstremni šport, v resnici pa je daleč od tega. Kaj pa je potemtakem?
Zanimivo vprašanje. Osebno mislim, da gre za aktivnost, pri kateri damo telesu možnost, da se popolnoma umiri. Zanimivo je, da to najlažje dosežemo tako, da prenehamo dihati in se potopimo pod vodno gladino. Sliši se ekstremno in nevarno, a mnogi ne vedo, da je naše telo izredno dobro prilagojeno na tovrstne pogoje. S posebnimi mehanizmi prične varčevati z energijo, zato danes vidimo kopico tekmovalcev, ki pod vodo zdržijo osem minut in več.
Kako sam dosežeš stanje sproščenosti za vrhunski potop?
Vsak potop skušam pričeti kar se da sproščeno in umirjeno. S tehnikami dihanja in avtohipnoze se osredotočim zgolj na trenutek, v katerem se nahajam. To je velik izziv, saj pričakovanja konstantno bremenijo naše misli. Kljub vsem tehnikam pa se na površini nikoli ne uspem sprostiti tako močno, kot mi to uspe na globini 20, 30 ali 50 metrov. Tam se sprožijo refleksi, ki umirijo vse procese v našem telesu. Misli se osredotočijo zgolj na nekaj malenkosti, ki jih je potrebno nadzorovati, da je potop varen in uspešen.
Pa strah, globoko pod gladino?
Strahu ni, je pa prisotna velika mera spoštovanja do okolja, v katerega se podajam. Hkrati je pomembno zavedanje nevarnosti, ki tam prežijo. Voda je medij, v katerem preživetje brez dihalnih aparatov ni mogoče, hkrati pa lahko visok okoljski tlak povzroči poškodbe notranjih organov. To so dejstva, ki jih upoštevam pri vsakem potopu, zato se nikoli ne potapljam sam. Vedno imam ob sebi partnerja, ki mi lahko v primeru težav priskoči na pomoč.
Se tam spodaj počutiš povezan tudi z ostalimi podvodnimi bitji, ribami in morskimi sesalci, kot so delfini in kiti?
Pravzaprav je glavni razlog, zakaj se ukvarjam s prostim potapljanjem, neverjeten občutek svobode, ko počasi tonem proti morskemu dnu. Menim, da je življenje v takšni obliki, kot je dano ljudem, velik privilegij, zato nikoli ne iščem vzporednic z ostalimi vodnimi bitji. Jih pa občudujem, ko z vso svojo eleganco plavajo sem in tja.
Si mednarodni AIDA inštruktor potapljanja na vdih. Na bazenu v Tivoliju vodiš tečaje potapljanja. Kdo se jih udeležuje in kako potekajo?
Prosto potapljanje postaja vse bolj in bolj priljubljeno. Število podvodnih lovcev prav tako iz leta v leto narašča. S svojim znanjem in vodenimi treningi ter tečaji želim širši publiki približati potapljanje. Sistematično jih skozi celo leto pripravljam, da so poleti, ko odidejo na morje, v najboljši kondiciji. Rezultati in napredek so navdušujoči. Trening prostega potapljanja je primeren za vsakogar, zato si želim, da bi te aktivnosti v prihodnje še razširil.
Se v okviru tečaja potapljate tudi na morju?
Da, na morje odidemo na začetku in koncu sezone. Ta se prične oktobra in konča junija. Ker je potapljanje na vdih povezano predvsem s plavanjem v globino, poskušam s tečaji na morju ljudi naučiti osnov varnega potapljanja, predvsem pa tehnik izenačevanja tlaka, ki so pogost problem pri začetnikih.
Vem, da podvodni ribiči ne izdate radi svojih skrivnih lokacij, pa vendarle, katere kraje na Jadranu bi svetovali dopustniškim potapljačem?
Sam sem pristaš odmaknjenih lokacij, kjer ni množičnega turizma. Moja najljubša lokacija na Jadranu je akvatorij otoka Vis. Biševo, Svetac, Brusnik in Palagruža so otoki, o katerih sanjam vse leto. Občutek, ko na odmaknjenem otoku zaplavaš in ujameš ribo, pa je naravnost fantastičen!
Več informacij:
www.jeranko.si, www.spz.si
