Čar Ave Gardner, talent Meryl Streep, nedolžnost Grace Kelly, osamljenost Grete Garbo, naivnost Audrey Hepburn, temačnost Marlene Dietrich, odločnost Vivien Leigh, senzibilnost Ingrid Bergman,.....
…. romantičnost Romy Schneider, krhkost Marilyn Monroe, senzualnost Monice Bellucci, spogledljivost Lauren Bacall, moč Barbare Stanwyck, glamuroznost Lane Turner in dramatičnost Elisabetta Taylor bi bile lastnosti, ki naj se skrivajo v usodni ženski. Femme fatale ali usodne lepotice so skozi stoletja veljale za nekakšen arhetip skrivnostne, subverzivne, manipulativne, neustavljivo privlačne ženske, ki so moške s svojimi zapeljivimi čari vodile v past, v nevarnost in nesrečo. Pojavljale so se v različnih kulturah, v mitih in zgodovinskih osebah resničnega in umetniškega sveta od Afrodite, Kleopatre, vse do novodobnih lepotic. Filmski razcvet so doživele predvsem v klasičnih filmih noir iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ki so izkoriščali predvsem tematiko tedanjih povojnih razmer in ozračja, kjer so vladali pesimizem, nezaupanje, anksioznost, moških pa je bilo predvsem strah neodvisnih žensk, ki so se morale postaviti na svoje noge. Ambiciozne in nevarne dame so veljale za ženske z dvojnimi merili, ki so v strasti in v navidezno ljubezen zapletle glavnega junaka ter ga vodile v kršenje družbenih norm in na koncu v smrt. Danes veljajo za usodne lepotice predvsem tiste, ki znajo notranjo kompleksnost skriti s popolnim izgledom, svoje življenje pa nadaljevati z dostojanstvom, čeprav so same v vrtincu težav in nesporazumov.
Nekoč sem v nekem intervjuju na televiziji zasledila stavek, ki ga je izrekel starejši mož, ugledne nravi, glasil pa se je takole: “Ženska je konglomerat vse lepote, notranje in zunanje.” Nakar me je presunilo, da se z izjavo popolnoma strinjam, le da bi dodala, da je zame, ki govorim kot ženska, v bistvu kompromis med obema lepotama, vse ostalo pa je maska, za katero stojimo oziroma se skrivamo. Kako smo vešče v izdelovanju krinke in v prikrivanju sebe, pa moški spoznajo takrat, ko jim besedna zveza usodne privlačnosti ni več tuja na seznamu nepoznanih stvari. Torej, kar hočem povedati, je to, da bi lahko o značajskih in vizualnih karakteristikah usodne privlačnosti razpravljali v nedogled, dejstvo pa je, da se nekatere ženske odlično poslužujejo vseh sredstev, ki so jim na voljo, in tem ženskam zavidam tudi jaz … mogoče mi nekoč uspe postati usodna dama vsaj za en dan, za nekoga, zase … Naj vam prišepnem, da je Edie Sedgwick, muza Andya Warhola, bila popolna predstava in sinonim za usodno privlačnost, o njej pa je Lou Reed napisal pesem, ki gre približno takole: “Prihaja, raje pazi, kam stopaš, srce ti bo prelomila na pol …” (“Femme Fatale” The Velvet Underground & Nico)._
#171City Magazine – 7. do 21. OKTOBRA 2013 di Rivista cittadina
