Sentimentalnost me navdaja in nasmeh se mi riše na obraz ob nostalgičnem spominjanju na vso "mularijo" z bloka, ki se je med drugim zbirala tudi pri nas, ... vabljeni k branju številke 172 - HI-TECH.
…ko smo posrečeno negodovali, kdo bo v rekordnem času prevozil progo ali z žogico razbil cel zid ter postrelil vse zavojevalce.
Sentimentalnost me navdaja in nasmeh se mi riše na obraz ob nostalgičnem spominjanju na vso “mularijo” z bloka, ki se je med drugim zbirala tudi pri nas, ko smo posrečeno negodovali, kdo bo v rekordnem času prevozil progo ali z žogico razbil cel zid ter postrelil vse zavojevalce. Seveda smo se hudomušno nasmihali neuspelim poskusom, z vse večjim veseljem pa prerivali, kdo bo spet sedel za naš prvi računalnik, ki ni bil nič drugega kot preprosta črna tipkovnica z mavrico ob strani.
In kakopak je bil to legendarni Sinclairjev ZX Spectrum, ki si ga je lahko privoščil vsak, ki je takrat lahko napraskal malo manj kot štiristo nemških mark, kar je pomenilo nekaj več kot povprečna slovenska mesečna plača. Še vedno mi v glavi odzvanja zvok kasete, ko si jo potisnil v kasetnik in se je začel proces nalaganja programskih parametrov, ki so svojo vizualno podobo dobivali na majhnem črno-belem TV-ekranu, kasneje je seveda tudi ta dobil svoje barve. Če pogledam nazaj, me spreleti srh, kakšne spremembe smo doživeli v zadnjih tridesetih letih na področju tehnologije. In če je pred več kot četrt stoletja revolucijo pognal parni stroj, ki mu je po stotih letih sledil prvi telefon, smo bili mi prav gotovo priča nekakšni digitalni revoluciji. Nova generacija otrok se verjetno čudi, kako je bilo mogoče imeti doma tako veliko “kišto”, kot smo radi naslavljali televizor, ki je povrhu predvajala še črno-belo sliko, in kako je mogoče, da spis za domačo nalogo napišeš hitreje, kot ga natipkaš. Nepredstavljivo za njih, vendar nedoumljivo za nas, kako že pri treh letih z nadzvočno hitrostjo tolčejo po vseh možnih digitalnih aparaturah, da bi si “poguglali” najnovejši del serije svoje najljubše risanke v 3D-formatu. Skratka, trend tehnologije je postal družbeni fenomen, ki pa ni prisoten zgolj samo v svetu sodobne generacije, ampak kaže svojo prodornost tudi pri nastajanju naše revije. Letos sicer ne praznujemo okrogle številke, je pa številka devet prav tako magične narave, da smo si tudi mi privoščili malo sprememb in odprli šampanjec ob naši prenovljeni spletni strani.
Le-ta je bolj prijazna uporabnikom, ki stavijo na sodobno platformo razvoja naših mobilnih in tabličnih računalnikov ter so predvsem željni tistih hitrih informacij, ki se dotikajo njihovega vsakdana. Nove aktivnosti prav gotovo dajejo nov obraz načinu komuniciranja, ki obljublja obetavno prihodnost intelektualnim medijem, nikakor pa ne smemo pozabiti niti tistih dobrih starih manir, ko se z užitkom prepustimo listanju papirja in preberemo par vrstic naključnega članka, ki je pritegnil našo pozornost in zanimanje. Lahko bi rekli, da tisk ostaja tistemu, ki si zna vzeti čas, splet pa naj bo za tistega, ki si za eno stvar ne more vzeti več kot par minut.
In kakšna je naša prihodnost? Vsekakor je neizogibno povezana z digitalno revolucijo in idealnimi, bolj praktičnimi in funkcionalnimi ter zabavnimi tehnološkimi objekti. Drugače povedano, če naše naprave ne komunicirajo več z internetom, bodo kmalu zastarele, humanoidni roboti bodo našim otrokom prirejali rojstnodnevne zabave, jaz pa pravkar uživam ob čokoladni torti, ki sem si jo privoščila za deveto leto izdaje revije Rivista cittadina, medtem ko z računalnikom igram “Invaders” na www.zxspectrum.net ter tapkam po tablici in drsim skozi vsebino naše nove spletne strani citymagazine.si.
#172 City Magazine – OD 21. OKTOBRA DO 4. NOVEMBRA 2013 di Rivista cittadina
