Spomini me kar vlečejo nazaj, ko pomislim na glasbene festivale in na to, da se tisti pravi rockerji, ki jih nadvse obožujem, starajo skupaj z mano, in prav letos se bodo skoraj vsi meni najljubši mudili na stari celini.
Medtem ko preletavam datume tovrstnih dogodkov, me navdaja sentimentalnost in preveva tisti brezmejni občutek svobode, ko si spakiral nahrbtnik, v katerem so bili obvezna oprema pelerina, gumijasti škornji, klobuk in sončna očala pa sendvič in čokoladno mleko za dopoldansko malico ter keksi in “flaška” vode za popoldanski vir energije. Proti večeru pa ti je tisto potrebno vnemo že tako ali tako priskrbela evforija, ki si jo začutil, ko si zagledal veliki oder in množico mladih in starih, ki so se zgrinjali na kup, pa tudi pleničkarje z delavskimi naglušniki, ki so jih “štuparamo” nosili njihovi, še bolj kot jaz, fanatični starši, in vse to z enim samim razlogom – videti svoje največje rockovske zvezde, ki so nas ponavadi umetelno gledale le z retuširanih posterjev, “nalimanih” v svoji sobi. A dejstvo, da stojijo pod istim zvezdnatim nebom, da dihajo isti zrak in da jih slišiš na isti valovni dolžini, vse to ostaja neprecenljivo.
#184 - City Magazine - Estate di Festival di Rivista cittadina
Festivalska sezona se je začela, razburjenje ob priložnosti za interakcijo z glasbenimi umetniki se bo nadaljevalo v poletje, glavni cilj spontanega uživanja in druženja ostaja. Mogoče že jutri odkrijemo kakšno novo glasbeno zvezdo, vsekakor pa bomo obogateni z izkušnjo velikega potovanja brez dežnika in visokih pet ter z magično zgodbo, ki jo bomo pripovedovali, ko se vrnemo domov. Malo za hec, malo za res, sicer moram delati, pa mi gre zato hrup včasih na živce, vendarle se ne morem prenehati po tihem smejati, ko slišim sosedovega fanta, ki jih po mojem mnenju ne šteje niti deset, kako preigrava Rolling Stonese; sedaj ima še mikrofon, s katerim simpatično preglaša zvok z ulice, in moram reči, da “tamal” premore velik talent in ni daleč čas, ko bomo morda tudi mi pisali o njegovih dosežkih._
