Bali: di nuovo il paradiso

Nekaj zagnanih posameznikov se je vrnilo k zemlji, tokrat odločenih, da zemlje ne bodo izkoriščali, ampak z njo sodelovali.

Nov zagon

“Ko eksplodira ena bomba, se zdi da gre za osamljen primer,” pripoveduje John O’Sullivan, direktor hotela Four Seasons Resort Bali v zalivu Jimbaran Bay. “Ko eksplodira druga, se vzbudi bojazen, da gre za tarčo. Ljudje se začnejo spraševati: Je Bali varen?” Z več kot tremi milijoni gostov letno je Bali motor indonezijske turistične industrije, ki je poleg nafte in plina najbolj donosna veja indonezijskega gospodarstva. Drugo pomembno dejstvo je večinska religija Balijcev, ki je hinduizem, kar je v državi z največ muslimanskega prebivalstva na svetu spodbodlo islamske skrajneže k terorističnim akcijam. “Bali je kot posoda sladkarij,” trdi lastnik restav – racije v Jimbaranu, kjer so leta 2005 odjeknile bombe, “mravlje jo oblegajo od vsepovsod.” Ekonomske posledice so odjeknile tudi v čarobni notranjosti otoka in prizadele pridelovalce, ki so oskrbovali s hrano hotele in restavracije. V skladu s svojo religijo pa Balijci niso iskali krivca drugje, ampak so se obrnili vase. Na svetu namreč obstajajo dobri in zli duhovi. Zlih duhov ne moremo premagati, lahko jih le držimo v harmoniji z dobrimi, kar prikazujejo tudi tradicionalna črno-bela oblačila na otoku. Teroristični napadi so ogrozili harmonijo in čeprav je nesreča prišla od drugje, leži krivda v Balijcih, ki so morda bili preveč zaposleni z uspehom in so nehali skrbeti za ravnovesje. Po vrsti očiščevalnih ritualov se je ravnovesje vrnilo, s pomembno razliko, da novi načrti nikoli ne odtujujejo prebivalcev in obiskovalcev od narave. Tudi velike hotelske verige in najbolj znana imena so vložila svoj trud v prerojeni Bali. Como Shambhala Resort je postal holistični spa center, veriga Pansea pa je kmalu po napadih 2005 odprla resort v središču otoka, ki spominja na viseče vrtove. Ker je v hinduizmu voda očiščevalna sila, je najnovejši Bulgarijev hotel v bližini templja Pura Luhur Uluwatu. Eden prvih ekoloških resortov na otoku je naselje vil Damai Lovina Villas. Celotno naselje je stoodstotno ekološko, od vodne porabe, do bio pridelkov. Hotel je obkrožen z zelenjavnim vrtom, kjer raste vse, kar potrebujejo v prostorni restavraciji na prostem. Tudi sama lokacija sredi riževih polj s pogledom na zaliv Lovina in čudovito indonezijsko pohištvo je osem bungalovov proslavila daleč prek meja čarobnega otoka.

Zeleno, ki te ljubim zeleno

Priznani ameriški učitelj joge Rodney Yee je prvič prišel v Ubud, ki je v samem srcu otoka, leta 1993. Nemudoma sta ga očarala gostoljubje in gracioznost prebivalcev. V Ubud, ki postaja čedalje bolj priljubljena turistična točka, predvsem zaradi izjemno spoštljivega odnosa do narave tako domačinov kot mnogih priseljencev, se redno vrača. Po Yeejevih besedah je Ubud eno najbolj duhovnih krajev, ki jih je imel čast obiskati. Balijska kultura ni osredotočena na plaže, kjer se nahaja večina hotelskih kompleksov, zgrajenih v devetdesetih, ampak prebivalci tradicionalno gravitirajo v notranjost. Hindujci namreč verujejo, da so gore svete, na njihovih pobočjih pa so s trudom ustvarili eno najbolj veličastnih kulturnih pokrajin na svetu – riževe terase, ki so zgled celemu svetu predvsem zaradi učinkovitega načina namakanja. Najlepši prikaz sodelovanja in zaupanja v prihodnost ekološkega pridelovanja je ekološka tržnica v Pengosekanu, le streljaj iz središča Ubuda, na kateri se vsako soboto zjutraj zbere 11 majhnih lokalnih proizvajalcev. Množica domačinov, priseljencev in turistov je navdušena nad domačo hrano in načinom ozaveščanja ljudi o skrbi za naravo.

Tudi nakit je del narave

Vodilni izdelovalec recikliranega nakita John Hardy trdi, da je naš videz lahko popoln, poleg tega pa se lahko popolno tudi počutimo, s čimer misli na naš odnos do narave. Oblikovalca in izdelovalca nakita, rojenega v Kanadi, je na Bali prinesel hipijevski val pred več kot 30 leti, ko se je poln idealizma o veri v boljši svet odločil ostati na otoku in se naučiti lokalnega izdelovanja nakita. Danes v bližini Ubuda vodi večmilijonske posle in podjetje z več kot 600 zaposlenimi, njegov nakit pa je izdelan predvsem iz recikliranih kovin in naravnih materialov. Njegovo navdušenje nad materiali se menja, kar je vidno tudi v njegovih mojstrovinah. Trenutno je Hardy navdušen nad bambusom. Celo izložbeni prostor, kjer so na ogled njegovi izdelki, je v celoti narejen iz bambusa. Njegova predanost naravi je tako velika, da zaposleni in obiskovalci lahko vsak dan v skupni obednici sedemo h kosilu, ki je pripravljeno le iz biološko neoporečnih izdelkov ekološke kmetije poleg podjetja. Avgusta lani je odprl tudi majhen hotel, imenovan Bambu Indah, kar pomeni čudoviti bambus. Na območje hotela je preselil štiri 150 let stare balijske hišice, pri čemer je pazil, da gozd ni bil uničen, in jih opremil z indonezijskimi starinami. Gostje lahko v hotelu plavamo v naravnem bazenu, se sprehajamo po riževih terasah in večerjamo ob svečah v čudovitem okolju ob robu reke Ayung.

Stop škodljivim ritualom

Tudi indonezijske oblasti podpirajo trud domačinov in tujih vlagateljev. Letos je Balijce razveselila novica, da bodo v glavnem mestu na otoku Denpasarju kot prvi v državi dobili elektrarno, ki bo elektriko proizvajala s sežigom odpadkov. Kako težko je včasih prepričati ljudi, da njihovo početje ni v skladu z naravo, je občutil Ketut Sarjana Putra, Balijec, ki se že vrsto let zavzema za preživetje balijskih želv. Njegov glavni nasprotnik je bil skoraj nepremagljiv – gre namreč za stoletja zakoreninjen ritual žrtvovanja želv, ki so v lokalni mitologiji pomemben simbol. Verski ritual, ki je bil do nedavnega osrednji del balijskih hindujskih ceremonij, je pomenil smrt več kot 35 tisočih želv letno. Putra je bil uspešen v pogajanjih z vlado, vedel pa je, da bo le temeljita sprememba globoko zakoreninjenih navad rešila izumirajoče želve. S spretnim pogajanjem je dosegel, kar so mnogi imeli za nemogoče: prepričal je namreč 37 najpomembnejših otoških verskih voditeljev, da so žrtvovanje želv prepovedali. Kljub uporu nekaterih skupnosti – nekaj časa so protestniki celo nosili plakate, na katerih so pozivali k zaporni kazni okoljevarstvenika – je trgovanje z želvami in njihovo žrtvovanje na Baliju skoraj izginilo. Putrov primer, ki je bil nagrajen z več okoljstvenimi nagradami, kaže, da so Balijci zares odločni svoj rajski otok neokrnjen predati tudi svojim vnukom.