Erfurt – un tradizionale mercatino di Natale nel cuore della Germania

Mesto, ki je obdržalo svojo tradicijo
Celo starša Johanna Sebastiana Bacha sta se leta 1668 poročila v majhni cerkvici, ki še vedno stoji na glavnem mestnem trgu Angerju. Čeprav Erfurt ne sodi med najbolj obiskana nemška mesta, so pomembne osebnosti in ohranjena arhitektura, ponovno začeli privabljati iskalce pristnosti in gostoljubja. Tradicionalna arhitektura, ki je bila v času, ko je bil Erfurt del Nemške demokratične republike, žal prepuščena propadanju, a po letu 1990 obnovljena z neverjetno mero natančnosti in predanosti prebivalcev, je z nekaterimi izrednimi arhitekturnimi dragulji najlepši spremljevalec tradicionalnega božičnega sejma. Obkrožen s čudovitimi stavbami starega mestnega jedra in tik pod simbolom mesta, 1200 let staro Katedralo svete Marije, in sosednjo cerkvijo svetega Severija trg Domplatz ponuja čarobno vzdušje v adventnem času in je idealen gostitelj božičnega sejma že 150 let. Slastne arome kulinaričnih specialitet, kot so kuhano vino, pečena jabolka, medeni kruhki, Stollen – božični kruh, ki je tipičen za Turingijo, in seveda slavne turingijske klobasice, privabljajo ljubitelje božičnih sejmov z vsega sveta. Na več kot 200 stojnicah si lahko ogledamo turingijske slaščice in seveda raznovrstne obrtniške izdelke. Še posebej zanimivi so okraski, s katerimi lahko okrasimo božično jelko. Poleg zanimivih oblik in motivov obstaja še en pomemben razlog, da si božične okraske kupimo prav na erfurtskem božičnem sejmu. Veliko priljubljenih božičnih tradicij ima namreč korenine prav v Turingiji. Tako so na primer v bližnjem Weimarju leta 1816 postavili prvo božično jelko na glavnem trgu, namenjena pa je bila vsem otrokom, katerih starši si niso mogli privoščiti jelke doma. V mestecu Lauscha se je pred približno 160 leti rodila tradicija okraševanja božičnih jelk s steklenimi kroglicami, prav tako pa iz srca Nemčije izvira kar nekaj pogosto prepevanih božičnih napevov.

 Nekateri prodajalci so ugotovili, da je ekološka ponudba tudi na božičnem sejmu bolj mamljiva. Ugotovili pa so tudi, da je potrebno začeti pri najmlajših, zato imajo v ekološki pekarnici otroci sami možnost zamesiti, oblikovati in speči svoje piškotke. Po spoznavanju peke otroci na trgu uživajo v vožnji z vrtiljakom ali ogromnim kolesom, ki v majhnih kabinicah ljubitelje višin popelje visoko nad trg in odpira očarljiv pogled na zimsko pravljico. Poleg mehanske zabave obiskovalce vsak večer razveseljujejo pevski zbori, glasbeniki in pripovedovalci pravljic. Na trgu se je našel prostor tudi za začarani gozd, ki ga že nekaj let s svojo pravljično scenografijo oživita domača umetnika Hannelore Reichenbach in Kurt Buchspiess. Konec tedna, ko v mesto pride največ obiskovalcev, je dogajanje še bolj pestro, saj se odvijajo orgelski koncerti v cerkvah, otroke pa pogosto obdari sam Božiček, ki mu je očitno v Erfurtu zelo všeč.

Vse mesto živi v pričakovanju božiča
Že sama otvoritev božičnega sejma, ki je bila letos 25. novembra, je posebna, saj se odvija na ogromnem stopnišču, ki vodi s trga na vzpetino, na kateri sta katedrala in cerkev svetega Severija. Otvoritev sejma je tudi znak ostalemu delu mesta, da se začenja čas, ko zavlada božični duh, ko morje luči ožari mesto in praznične dekoracije olepšajo izložbe prodajaln. Ne le trg pod katedralo, tudi druge znamenitosti Erfurta gostijo božične prodajalce. Tako srednjeveške ulice s tipičnimi nemškimi hišicami kot tudi 36 cerkva in kapel ter 15 samostanov, zaradi katerih je Erfurt dobil celo nadimek Turingški Rim, živi in diha v veselem pričakovanju božiča. Tudi 120 metrov dolg in leta 1325 zgrajen Krämerbrücke ali most trgovcev, ki je s svojimi 32 hišicami na obeh straneh najdlje in edini še poseljeni most severno od Alp, postane del božičnega dogajanja, saj prodajalnice umetnikov, ki živijo na mostu, postanejo izložbe domiselnih božičnih umetnin. Šele med sprehodom po srednjeveškem centru mesta bomo opazili odločnost prebivalcev Erfurta, da bi zaščitili bogato kulturno dediščino mesta, ki je niso pozabili ali zanikali niti v času komunistične vladavine, ko je bila večina božičnih sejmov ukinjena, srednjeveške stavbe pa prepuščene propadanju. Mesto, ki je bilo prvič omenjeno daljnega leta 742 in se ima za svoj razvoj zahvaliti predvsem odličnemu položaju na križišču pomembnih evropskih trgovskih poti in rastlini silina (Isatis tinctoria), ki je pred prihodom indiga v 16. stoletju veljala za edino sredstvo, s katerim so tkanine obarvali v modro barvo. Na vsakem koraku bomo lahko občudovali srednjeveške in renesančne stavbe. Fischmarkt (ribji trg), na katerem je neogotska mestna hiša, obdajajo čudovite renesančne stavbe, najlepše srednjeveške hiše pa se nahajajo v bližini mosta trgovcev. Tudi najstarejši ‘kulturni center’ v Nemčiji je v Erfurtu. Cesarjeva dvorana (Kaisersaal) je bila namreč zgrajena z združitvijo treh plemiških palač v 18. stoletju, služila pa naj bi za plesno dvorano erfurtske univerze, četrte najstarejše nemške univerze. V njej bodo v božičnem času potekali plesi in predstave za otroke in odrasle, ki bodo še dodatno poživile božično vzdušje v mestu. Prav zaradi svojega obnovljenega srednjeveškega mestnega jedra in močne kulturnovarstvene etike je bil Erfurt imenovan v elitno druščino štirinajstih nemških mest, ki s “posebnim šarmom, arhitekturno briljantnostjo in zgodovinskim karakterjem” predstavljajo nemška zgodovinska mesta.

Ogled mesta z Božičkom
Čeprav božični sejem poteka po vsem mestu, predvsem na trgu Anger in pred mestno hišo, je seveda središče dogajanja okoli 25 metrov visoke alberi di Natale na trgu Domplatz. Poleg okrašene jelke so posebna znamenitost tudi ogromne, ročno izrezljane scena della Natività iz 14 figur v skoraj naravni velikosti in originalna 12 metrov visoka božična piramida, ki predstavlja staro nemško tradicijo iz območja Erzgebirge. Da mesto v adventnem času resnično živi povsem drugačno življenje, lahko ugotovimo tudi med ogledom mesta z vodnikom, saj nas bo po srednjeveških ulicah in trgih ter skozi kletne prostore pod katedralo, v katerih poteka razstava cvetja, popeljal sam Božiček, gospa Božičkova, Miklavž ali kateri od angelov. Ogled mesta se seveda konča na Domplatzu, kjer se bomo v topli luči okrašenih stavb, zvoku božičnih napevov, vonju kuhanega vina in sladkih dobrot vrnili v čase otroškega veselja, pričakovanja in navdušenja.