Ex Ponto 2012

Festival uprizoritvenih umetnosti so organizatorji letos zastavili v duhu novih ali starih vrednot. V ozadju najverjetneje leži prepričanje, da oder tudi danes ostaja prostor (družbenega) premisleka. Kakršnokoli ozadje že, rezultat je desetdnevno srečanje številnih gledaliških mojstrov, umetniških direktorjev, producentov in gledaliških umetnikov, ob tem pa seveda še 14 predstav izbranih umetnikov. Na začetku je potrebno v programu izpostaviti plesno-glasbeni spektakel MiCro, priznanega francoskega koreografa P. Rigala, ki je navdušil na letošnjem Eurokazu, festivalu novega gledališča. Druge tuje in slovenske predstave vsekakor z osupljivostjo ne zaostajajo za omenjenim. Festival se uradno začne v Cankarjevem domu z Molierovim Don Juanom v režiji A. Morfova, bolgarskega režiserja, ki je v narodnem gledališču v Sofiji opozoril nase zaradi poigravanja s klasiki, kot je Shakespeare. V igre je namreč vnesel reference na sodobnost in jih križal z akrobatskimi predstavami, operami … Do konca festivala lahko vidimo še kar nekaj izvrstnih tujih predstav, kot so: Lorcov Dom Bernarde Albe ali ženske brez moškega in nič več režiserke S. Ristevske, Mistermissmister v režiji A. Borralho in J. Galantea. S Turbo Paradiso se predstavlja A. Urban, z dvema predstavama Moški – ženske / Ženske – moški B. Bakal in K. Pejović, režiser D. Mustafić pa bo gostoval z dvema predstavama Patriotic hipermarket in  Sokratov zagovor, pri slednji si režiserski stolček deli z režiserjem D. Kasapijem. Kot zadnji tuji je še D. de Brea z Njegoševo predstavo Gorski venec. Med domačimi gledališkimi ustvarjalci najdemo nekaj vidnejših imen in festivalsko produkcijo Vzklik za človeštvo v režiji Renate Vidic. Ta se bo predpremierno predstavila tudi na letošnjem ekskluzivnem predprogramu v Črni gori. Če k tej pridamo še predstave Barbare Kolenc, Vlada Rupnika, Martine Ruhsam, Barbare Novakovič Kolenc in Lorenza Missonija, dobi festivalski program širok nabor kvalitetnih sodobnih produkcij.