LMBRJK è uno studio di design con sede ad Anversa, in Belgio, fondato dall'americano Jon Kleinhample e dalla slovena Maša Lončarič Kleinhample. Hanno sviluppato il marchio nello spirito dell'amore per il legno e nella loro creazione utilizzano un interessante processo di progettazione che combina i moderni processi digitali di modellazione tridimensionale con i tradizionali processi analogici di lavorazione dei materiali.
Svoje izdelke tako oblikujeta kot izdelata sama, prav tako poskrbita tudi za embalažo in grafično podobo. Končni izdelki so produkt medsebojnega sodelovanja izjemne natančnosti strojev in čutnosti človeškega dela. Pri procesu oblikovanja uporabljata laserski rezalnik, s katerim lesene plošče razrežeta v digitalno oblikovane oblike. Posamezne lesene plošče nato medsebojno povežeta v nove forme, ki tvorijo dodatke za dom. Zaradi tega procesa prenosa digitalnih oblik v analogni svet sta konceptu nadela ime “digitalen les”. Ljubitelja lesa sta navdušena nad različnimi tipi tega naravnega materiala, v želji po trajnostnemu pristopu k oblikovanju pa težita predvsem k uporabi odpadnih kosov. Pri končnem videzu z ljubeznijo izdelanih produktov izstopa poudarek na teksturah lesenih plasti, ki so zložene druga ob drugo.
Od prve uradne predstavitve znamke, ki se je zgodila v New Yorku se je repertoar produktov razširil z vaz in posod na svetilke in stole, v prihodnosti pa se lahko veselimo tudi kakšnih večjih pohištvenih kosov. Poleg ljubezni do oblikovanja ter lesa Mašo in Jona povezuje tudi ljubezen do kulinarike in dobrega vina. S tem razlogom svoj studio v Antwerpnu počasi spreminjata v prostor, v katerem bodo obiskovalci začutili njuno bistvo in uživali v majhnih sladkostih življenja.
Kakšna je vajina zgodba? Kako sta se spoznala in osnovala zgodbo lastnega oblikovalskega studia?
Maša: Spoznala sva se v Berlinu, Jon je delal kot arhitekt, sama pa sem zaključevala magistrski študij javnih financ. Sicer sva imela v planu selitev v New York, nato pa so meni ponudili službo v Bruslju. To je Jonu omogočilo, da je pustil službo in začel raziskovati področje produktnega oblikovanja. Fokusiral se je na razvoj prvih produktov, spoznaval tehniko laserskih rezalnikov in se poigraval z združevanjem analognega in digitalnega pristopa k oblikovanju. Ko je po par letih dela v Bruslju postalo jasno, da se moja služba v Evropskem parlamentu zaključuje, sem se priključila Jonu in njegovemu delu.
Kako sta se Američan in Slovenka ustalila v belgijskem Anwerpnu?
Maša: Na začetku sva imela studio v Bruslju in ga selila z ene čudovite lokacije na drugo. Pri vseh teh lokacijah pa sva pogrešala direkten stik s strankami in tako sva začela iskati prostor, ki bi nama to omogočal. Po naključju sva ga našla v Antwerpnu, v obliki stare opečnate stavbe, ki je nekoč služila kot hlev. Lokacija v starem pristanišču se nama je zdela fantastična, ujeta med stare industrijske zgradbe in obkrožena z vodo. Trenutno imava v nadstropju urejene bivalne prostore, v pritličju pa se razteza studio.
Kakšen je vajin oblikovalski postopek? Kako sta razvila koncept laserskega reza in lepljenja lesa?
Jon: Na začetku je bilo oblikovanje moj način sproščanja odvečne kreativne energije ob monotoni službi, kjer se nisem počutil kreativno izzvanega. Oblikoval sem digitalne produkte, iskal pa sem način, kako jih stroškovno učinkovito prenesti iz digitalnega sveta v realnost. Poigraval sem se s tehnologijo trodimenzionalnega tiska vendar se mi je zdela tehnologija v tistem času zaradi časovnih in stroškovnih omejitev neprimerna. Nato sem odkril tehnologijo laserskega reza in začel izdelovati prototipe. Oblikovalski proces se začne v digitalnem trodimenzionalnem svetu, nato se poigravam z materialom in izdelavo. V primerjavi s popolnostjo digitalnega sveta se v stiku z realnostjo srečujem z nepopolnostjo materialov kar me veseli in dodatno inspirira. Začetni surov les ima svoje značilnosti, tekom obdelave ga razrežem in nato ponovno sestavim ter s tem ustvarim popolnoma nove vzorce in teksture.
Maša: Cel proces kombinacije digitalnega in analognega pristopa k oblikovanju se odvija v studiu. Produkti so dejansko plod kombinacije intelektualnega in ročnega dela. Navdušena sva lesom kot materialom in rada premikava meje pričakovane obdelave lesa s pomočjo sodobnih tehnologij hkrati pa ohranjava visoko mero spoštovanja materiala samega, ter na nek način oblikujeva popolnoma nov »digitalni les«.
Vajin oblikovalski postopek bi bilo mogoče aplicirati tudi na druge materiale, na primer plastiko. Zakaj sta si za material obdelave izbrala ravno les?
Jon: Če sem čisto iskren preprosto zato, ker obožujem les. Je naraven material s čudovito grafično kvaliteto. Lahko je dvodimenzionalen ali trodimenzionalen ter premore veliko variacij v barvi in teksturi. Obožujem tudi aspekt ročnega dela pri oblikovanju in možnost spoznavanja starih tehnik obdelave ter aplikacije le-teh v sodoben oblikovalski proces.
Maša: Obe najini družini sta zgodovinsko vezani na gozdove in tako je bil les naravna izbira. Prvi produkti so bili izdelani izključno iz slovenskega lesa. Takrat sva živela v temačnem Berlinu in se z namenom iskanja popolnega lesa vozila na sproščujoče izlete v Slovenijo. Spoznala sva veliko ljudi iz slovenske lesne industrije, ki se komajda drži pri življenju, kar naju neizmerno žalosti. Srečo imava, da sva locirana v Antwerpnu, ki je drugo največje evropsko pristanišče in polno pošiljk različnih tipov lesa s celega sveta. Najine produkte večinoma izdelujeva iz odpadnih kosov, ki bi jih v večjih podjetjih sicer zavrgli. V prihodnosti ne izključujeva možnosti uporabe ostalih materialov, trenutno se recimo poigravava z uporabo tekoče plastike, ki se čudovito poda k lesu.
Par sta zasebno in poslovno. Kako združujta oziroma ločujeta delavni in prosti čas?
Maša: Nikoli še nisem spoznala osebe, ki bi bila tako zaljubljena v svoje delo kot Jon. Ta energija me je navdušila in z veseljem sem jo sprejela v svoje življenje.
Jon: Trenutno imava res veliko dela. Vmes si vzameva čas za obroke, vendar tudi med njimi klepetava o delu. Ob večerih uživava v kozarcu dobrega vina in nadaljevanki. To je najina sprostitev. Skupaj sva začela delati šele pred nekaj meseci in čudovito je delati z nekom, ki ga tako dobro poznaš. Poznava svoje prednosti in slabosti in se odlično dopolnjujeva.
V tem trenutku se znamka LMBRJK fokusira na manjše pohištvene kose in dodatke za dom. Imate v načrtu izdelavo večjih kosov, modra celo opremo celotnih interierjev?
Jon: Ker sva produkte začela razvijati brez izkušenj je bilo enostavnejše začeti z manjšimi kosi. Do sedaj sva se posvečala perfekciji obstoječih kosov, sedaj pa se želiva posvetiti raziskovanju novih materialov in pohištvenih kosov. Zanima me oblikovanje miz, trenutno razvijam tudi stol, ki bo narejen iz lesa in usnja.
Kakšna je prihodnost znamke LMBRJK?
Maša: Trenutno sva sredi precej hektičnega obdobja, saj v začetku decembra planirava odprtje spodnjih prostorov najine hiše. Poleg studia želiva obiskovalcem ponuditi tudi trgovino oblikovalskih kosov iz Kalifornije in Slovenije ter jih gostiti v manjšem baru oziroma okuševalnici. Gostom bi na eni lokaciji rada pokazala kdo sva ter z njimi delila ljubezen do oblikovanja in kulinarike. Načrtov je veliko in komaj čakava, da jih uresničiva.
Maggiori informazioni:
wwww.lmbrjk.com
