Leto 2016 se bliža h koncu. Ste že potegnili črto pod letom, ki ostaja za nami, in si postavili cilje za leto, ki prihaja? Preberite iskren zapis znane Slovenke, Ule Furlan, v katerem se bodo zagotovo našle predstavnice nežnejšega spola.
Ker se je poletje tako hitro prevesilo v jesen in ker je v zraku že čutit tisti severni piš z gora, ki mi zjutraj kdaj na hitro zašili lička in ušesa, mi želi misel tu in tam že pobegniti v leto 2017. Neizogibno me na novo leto spomnijo že okrašene super veleblagovnice in prižig prazničnih lučk v centru Ljubljane. Ugh.
To poletje je bilo zame mini prelomno
Bilo je čutiti, da je še skorajda zadnji del večno optimistične, trmaste najstnice v meni spakiral kovčke in se preselil v nadstropje za gospodične, no, ženske. Vedno mi je neznansko ustrezal ta nemirni ritem, vsakodnevna spontanost, življenje na mah in sto na uro, danes pa me takšno brbotanje predvsem zelo hitro utrudi. Moja notranja narava sicer še vedno impulzivno dirja na vse konce, si pa celostno, navznoter in navzven, želim odkljukati še kakšen cilj, talent, ambicijo, uloviti smiseln, bolj zdrav, harmoničen ritem.
Moji cilji za preostanek leta 2016
Zato razmišljam, kaj bi mi lahko prinesel nov začetek v letu 2017 in česa bi si želela še v letu 2016. Da bi bili zadovoljni obe, jaz, ženska, in jaz, vihravi navdušenec.
1. Že ob pisanju teh stavkov ploskam sama v sebi, ker se s svojimi mislimi in brez zadržkov družim s tišino, tipkovnico in sama s sabo. Zato si obljubljam, da se še pred koncem leta preselim na osveženo platformo in odprem svoje spletišče, svoj blog.
2. Obljubljam si, da prevetrim svoj urnik in prioritete, da najdem čas za tiste, ki jih pogrešam, za odtenke sebe, ki mi jih ne uspe uloviti.
3. Prisegam si vsakodnevno pametno prehranjevanje (vsaj en topel, fin, »medslužbeni« obrok na dan, pa tudi če to pomeni ričet ali golaž ob 11.00, ker se potem skoraj 3, 2, 1 zapre menza). Pa sadje v pisarni in obvezen vsakodnevni lonček Acitive v službenem in domačem hladilniku, za jutranji zagon ali pametno malico – častna taborniška –, seveda ob solatkah, čorbah, sendvičih in službenem avtomatu, ki najverjetneje še vedno neizogibno ostajajo.
4. Obljubim si sistematičnost, doslednost in pa kakšen obisk športne migalnice, po nesreči, zanalašč ali malo pod prisilo. Da svoje telo pripravim na nove zmage, da mu vlijem moč in ostanem v notranji harmoniji. »InSync« sama s seboj.
Sliši se dobro, grand finale 2016, jaz sem, vsaj navznoter, pripravljena.
Avtorica besedila: Via Furlan
