V življenju obžalujemo samo tisto, česar nismo storili. Kako bi odgovorili na vprašanje, kaj v življenju najbolj obžalujete? S tem, da si v mladosti niste upali več, da niste več časa preživeli z družino, da si niste dovolil biti srečnejši, da niste dovolj varčevali, da niste dovolj potovali, da niste imeli dovolj poguma, da bi živeli svoje sanje, da niste ostali v stiku s prijatelji oz. z otroki, da ne bi toliko delali ... Prisluhnite obžalovanjem, ki so jih navedli posamezniki med petim in petinsedemdesetim letom starosti, ki vam bodo dala misliti.
Kaj je to? Imamo jih vsi, ne moremo jim ubežati in ustvarjajo občutek krivde? Obžalovanja. Zamujene priložnosti, napačne odločitve, (ne)izrečene besede, neizražena čustva … Vsi bi se radi ozrli nazaj in ugotovili, da smo izkoristili vsako priložnost, ki je bila dobra za nas, in živeli polno in srečno. Žal je la realtà taka, da vsi kaj obžalujemo.
PER SAPERNE DI PIÙ: Ciò che questo preside ha fatto per uno studente ti lascerà in lacrime
Preteklosti žal ne moremo spremeniti in z obžalovanji se je treba soočiti. Nekateri imajo zaradi njih stalen colpevolezza, spet drugi menijo, da ne bi bili, kjer so, zaradi njih, zato ničesar ne obžalujejo. Psihologi trdijo, da je obžalovanje nekaj dobrega, saj kaže na to, da sprejemamo odgovornost. Poglejte si, kakšna obžalovanja imajo posamezniki različnih generacij, ki vam bodo dala veliko misliti.
