La maggior parte di noi aderisce quotidianamente al contratto sociale e ai comandamenti etici fondamentali. Tuttavia, nonostante queste regole, è possibile violare le norme sociali e le linee guida morali e danneggiare gli altri. Di solito siamo protetti da questo anche attraverso minacce di possibili punizioni. Cosa succede se lasciamo che le persone facciano ciò che vogliono senza la minaccia di punizione? Molti esperimenti hanno molto da dire al riguardo.
Pred tem, da drug drugemu škodujemo, nas varujejo številni dejavniki – vzgoja, moralna instanca, etične smernice, zakoni in morebitne uradne in neuradne sankcije, ki sledijo v primeru neupoštevanja drugega. Kaj pa se zgodi, če pustimo ljudem vsakršno vedenje brez grožnje kazni? O tem pričajo spodnji eksperimenti.
Eksperiment Marine Abramović
https://www.instagram.com/p/BjlDErNl7n9/?tagged=marinaabramovic
Priznana sodobna umetnica Marina Abramović je leta 1974 izvedla performans v Neaplju, kjer je vsem obiskovalcem pustila, da so z njo počeli karkoli so želeli. Nič ni bilo prepovedano, vključno z nasiljem. Na mizi poleg nje je bilo 72 predmetov ter navodilo, da jih lahko uporabijo na kakršenkoli način želijo. Na začetku so bili obiskovalci do nje nežni – dali so ji rože ter jo objemali. Pozneje pa so jo začeli rezati ter slačiti. Proti koncu performansa je nekdo vanjo celo meril z nabito pištolo, kar se je končalo s pretepom obiskovalcev.
https://www.instagram.com/p/BdWJKKqg-jc/?taken-by=marinaabramovicart
Stanfordski eksperiment
Profesor Zimbardo je na priznani univerzi Stanford avgusta 1971 izvedel un esperimento s svojimi študenti. Prostovoljce je razdelil v dve skupini – v paznike in zapornike. Študentje, ki so sicer spadali med elitno izobražen sloj Američanov, so neverjetno hitro prevzeli dodeljeno vlogo ter se vedli skladno z njo. To pomeni, da so pazniki v veliki meri mučili zapornike. To je bilo v veliki meri produkt konteksta, ki je realistično oponašal zaporniško situacijo. Eksperiment so po šestih dneh prekinili. Po tem dogodku je posnet tudi film, o podobnem fenomenu pa govori tudi Lars von Trierjev Dogville.
Eksperiment Robbers Cave
Leta 1954 sta zakonca Sherif izpeljala un esperimento z ameriškimi osnovnošolci. Otroci so odšli na poletni kamp v nacionalni park Robbers Cave. Pred tem sta jih psihologa razdelila v dve skupini, ki se med sabo nista poznali. V prvi fazi so imeli otroci čas, da se spoznajo znotraj svoje skupine, v drugi fazi pa sta morali skupini med seboj tekmovati za nagrado. Zaradi omejenih virov (torej nagrade) se je neverjetno hitro vzpostavilo sovraštvo med pripadniki obeh skupin, ki je šlo tako daleč, da nekateri niso prenesli biti niti v istem prostoru kot pripadnik druge skupine. V tretji fazi sta skupini prek skupne naloge, ki je zahtevala sodelovanje, razrešili konflikt.
