Nel dramma "Un buon giorno per morire", due persone si confrontano: una madre e una figlia. La prima vive ancora come se fosse nella sua adolescenza ribelle, e pensa esattamente come allora. Per lei, il tempo si è fermato esattamente venticinque anni fa. Eppure...
V drami Lep dan za umret se soočita dve osebi: mama in hči. Prva še vedno živi kot v uporniških najstniških letih, celo razmišlja povsem enako kot takrat. Zanjo se je čas ustavil pred natanko petindvajsetimi leti. Še zmeraj je ”upornica brez razloga”. Hči, odrasla v reji, je na videz mamino nasprotje: dolgočasna, brezbarvna oseba, polna predsodkov, očitkov in konformističnega duha. Vendar se polagoma izkaže, da ni vse tako, kot je sprva videti. Delo, ki je na preteklem Tednu slovenske drame prejela Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo festivala po izboru režije, kot pravi avtor Vinko Möderndorfer, ne govori o pankovski generaciji, ampak gre za igro o odnosih med dvema ženskama, kar naredi delo univerzalno.