Pritoževanje je ena izmed oblik spopadanja s stresom. Sprosti namreč čustveni pritisk, kar na nas deluje sproščujoče. A velikokrat se lahko pritoževanje sprevrže v disfunkcionalno taktiko, ki je za nas neučinkovita, za okolico pa obremenjujoča. Preberite, zakaj se ne bi smeli preveč pritoževati ter kratke nasvete, kako izboljšati svoj način spoprijemanja s stresom.
Je pritoževanje zdravo in smiselno? Do neke mere verjetno ja, a meja med koristnostjo in škodljivostjo tega vedenja je tanka. Razlogi, zakaj se ne bi smeli preveč pritoževati, so med drugim podkrepljeni z dejstvom, da je pritoževanje slabo za posameznikovo zdravje. Med pretiranim pritoževanjem začne telo izločati stresni hormon kortizol. Slednji ima funkcijo, da nas pripravi na beg ali boj, kar je v mnogih primerih sicer funkcionalno, večkrat pa se izkaže kot obremenitev brez razloga. Zviša se nam nivo krvnega sladkorja ter pritisk, kar lahko dolgoročno vodi v Problemi di salute.
Druga slaba plat pretiranega pritoževanja je, da lahko v neomejenih odmerkih negativno vpliva na naše odnose. Večina ljudi je do določene mere sposobnih empatičnega vživljanja ter funkcionira po principu nevronskega zrcaljenja. Ko se pritožujemo prijateljici, ta začne doživljati podobna negativna čustva, kot smo jih deležni mi. V pretirani količini naše pritoževanje sproži slabe občutke tudi pri drugih ljudeh, zaradi česar se ti začnejo oddaljevati, naši odnosi z njimi pa se počasi krhajo.
In kako si lahko pomagamo? Ko tudi vi začutite potrebo, da bi napetost sprostili prek pritoževanja, imate možnost izbire. Lahko se prepustite lažji poti, lahko pa uberete konstruktivno pot reševanja težav. Osredotočite se na stvari, ljudi in dogodke, za katere ste v življenju grato. Raziskave so namreč pokazale, da imajo ljudje, ki se dnevno spomnijo na pozitivne vidike svojega življenja, nižjo raven kortizola in manj težav z anksioznostjo ter depresijo.
Če pa ugotovite, da ima nek problem trdne korenine, ki potrebujejo aktivno ukvarjanje, lahko namesto neusmerjenega pritoževanja energijo usmerite v namensko iskanje konkretnih rešitev. Razjasnite svojo težavo in cilje, ki vam bodo pomagali, da se boste bolje počutili. Namesto negativnega nerganja poskusite do problema pristopiti pozitivno ter, če je le možno, poiskati dobro plat težave.
Essere specifični in konkretni – tako pri raziskovanju izvora vaše slabe volje, kot pri načrtovanju korakov, ki vam bodo pomagali, da se izkopljete iz zagate. Tak način spoprijemanja s težavami vodi do dokazano boljšega počutja E zmanjša občutek neobvladljivosti situacije.
