I fumetti di Alan Ford, originariamente pubblicati in Italia, evocano sicuramente la nostalgia dell'infanzia, quando passavamo ore e ore a vivere le storie piene di suspense degli insoliti personaggi della società segreta TNT. È interessante notare che la satira sociale, avvolta in un velo comico, era la più popolare nell'ex Jugoslavia. Sulla base di questo fenomeno è stato realizzato il libro di Lazar Džamić intitolato "Il fiore nella casa dei fiori", che nell'edizione speciale è stato supportato dalla fantasiosa immagine grafica del designer Vladan Srdić.
v drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja je hrvaški pisatelj Nenad Brixy podal virtuozni prevod, drugje bolj ali manj nepoznanega i fumetti istoimenskega junaka Alana Forda, ki ga je izvirno ustvaril italijanski stripar Luciano Secchi pod psevdonimom Max Bunker. Kar je sledilo za tem, je neverjetna ikonična zgodba nadvse priljubljenega stripa, che è zaznamoval čas in družbo nekdanje Jugoslavije, vse do danes.
Zasnovan kot kriminalka o stereotipnih tajnih agentih, združenih pod imenom TNT in delujočih pod krinko cvetličarne, ki se prevažajo z bizarnimi prevoznimi sredstvi, uporabljajo razpadajoče orožje brez streliva in skozi najrazličnejša spletkarjenja “rešujejo svet pred kriminalci”. Komičnost stripa je tako le preobleka za družbeno satiro, ki skozi revne groteskne like obravnava fašizem, družbeno razslojevanje, izkoriščanje delovne sile, oboroževanjem, pehanje za dobičkom E korupcijo. Razmere v takratni Jugoslaviji so risale podobne vzporednice, zaradi česar se je verjetno strip tudi tako močno zasidral v srca najrazličnejših generacij.
Omenjeni fenomen je v knjigi “Cvjećarnica u kući cveća” podrobneje raziskal srbski pisec, predavatelj E tržno komunikacijski strateg Lazar Džamić. Skozi rekonstrukcijo mišljenja takratnih jugoslavijskih bralcev do znatne naklonjenosti te, na eni strani depriviligerane E disfunkcionalne ter na drugi strani popolnoma nerazumsko entuziastične združbe likov, je oblikoval nekakšno študijo razumevanja družbenih pojavov, kulture E mentalitete prebivalcev Balkana.
V sodelovanju z Deutschen Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH sarà in omejeni seriji izšla angleška različica, kot nekakšen kulturni vodič z rahlo nenavadnim pristopom, podarjen predvsem tujim diplomatom E poslovnežem, delujočim v Srbiji. A kar najnovejšo izdajo dela edinstveno, je njena grafična podoba, ki jo je zasnoval Vladan Srdić da Studia 360.
Izhajajoč iz osrednje scene “norega” dogajanja stripov Alana Forda, cvetličarne, è Srdić s klasičnim oglaševalskim pristopom knjigo oblikoval v podobo herbarija surrealnih rož. Slednje bralca skladno z vsebino simbolično popeljejo v posamezna poglavja, posedujoč močno večplastno, na trenutke rahlo satirično, spet drugič duhovito sporočilnostjo. Oltretutto nenehnega odkrivanja kamuflažnih pomenov, vznemirljivo odgrinjanje začinijo še latinski nazivi rož kot dodatni pojasnjevalni motivi.
Le, kdo bi si mislil, da bodo tujci lahko na sofisticiran način spoznavali srbsko kulturo skozi oči grotesknih likov nekega “underground” stripa. Najnovejša herbarij različica “Cvjećarnice u kući cveća” je tako izreden dokaz alternativnega pristopa per povezovanja različnih področij Attraverso moč kreativnosti.
Več podob surrealnega cvetja si lahko ogledate spodaj:
