Izpoved ločene ženske: 4 razlogi, zakaj me je mož zapustil

Preberite si izpoved ženske po ločitvi, kjer se je odločila deliti tisto, kar je uničilo njen zakon.

Otroke sem vedno postavljala na prvo mesto

Svoje otroke je lahko ljubiti. Potrebnega je zelo malo truda in oni te obožujejo, ne glede na vse. Zakon pa je le majhno nasprotje: to je služba. In kadarkoli sem se v partnerski zvezi počutila slabo, sem šla z otroki na sprehod ali v gledališče. Te dogodivščine sem pogosto načrtovala za takrat, ko sem vedela, da mož ne more iti (ali mi pokvariti razpoloženja). Sama sebi sem govorila, vse je v redu, on tako ali tako dela, in nekako se mi je vedno zdelo, kot da v resnici nočem na družinske izlete.

Odločila sem se, da bom večino noči prespala v otroški sobi, pri čemer sem krivila moža, ker je veliko smrčal, in ga pustila, da si odpočije, saj nama otroci tako ali tako nekajkrat na noč vdrejo v sobo in nekaj iščejo ali pa se bojijo spati sami. Posledično sva dobila komaj uro na dan, da sva bila sama, noči pa nikoli nisva preživela brez otrok. No, morda enkrat na leto ob najini obletnici.

Za moje starše nisem začrtala ali postavila meja

Bili so pogosto pri nama, velikokrat so prišli nenajavljeni in prosto vstopili v hišo. Oni so mi “pomagali” po hiši in delali stvari, za katere jih nisva prosila, kot je na primer pobiranje perila iz pralnega stroja in zlaganje v sušilni stroj (seveda na napačen način). Z njima smo hodili na dopust. Pred nama bi prevzgojila najine otroke. Lastni strahovi so me upočasnili, da bi postavila mejo in pravila vedenja za svoje starše. Moj mož se je dobesedno poročil s celo mojo družino.

Redko sva seksala … in postala sem zoprna

Menila sem, da je ljubezen iskrenost, toda vsi vemo, da resnica boli. Ko sva se v najinem odnosu začela počutiti udobno in sva se “udomačila”(beri: postala lena), sem bila preutrujena za akcijo. In ko je nekaj naredil, sem ga nenehno napadala: “Pa zakaj si to naredil?”

Namesto da bi mu pomagala, da zgradi svoj ego, sem ga poniževala. Pogosto sem mu govorila, da njegova služba ni nekaj vredna in da zagotovo hodi v službo samo zato, da gleda svoje suhe kolegice (jaz sem imela višek kilogramov). Ves čas sem mu očitala, da je dela vse narobe, a iskreno povedano, je bila njegova edina “napaka”, da ni delal po moje. Včasih sem se pogovarjala z njim kot z otrokom. Nadzorovala sem družinske finance in mu oponašala vsako nepremišljeno porabo.

V spalnici – ugotovili ste – je delal vse narobe in ni me bilo sram, da mu to povem. Ko je najin zakon razpadal, sem ves čas iskala napake, s katerimi bi lahko upravičila svojo premoč. Na koncu dneva nisem več čutila spoštovanja do njega, kar sem mu tudi pokazala.

Nisem se trudila, da bi se borila na pravi način

Vem, da se sliši nenavadno, če trdim, da obstaja »pravi« način, da se boriš, a verjemite mi, obstaja! Imela sem tendenco, da ohranjam mir v naši družini tako, da držim jezik za zobmi, ko me kaj resnično moti, ampak seveda nisem. Kot si lahko predstavljate, s vse malenkosti, zaradi katerih sem norela, prerasle v ogromno kroglo jeze, ki je se občasno spremenila v ogromen, res grozljiv napad. Zdaj, ko se ozrem nazaj, sem bila očitno v tistih epizodah ena navadna strašljiva psica!

To pišem z upanjem, da nekako vrnem zdaj že svojega nekdanjega moža v moje življenje. In ga prosim za odpuščanje. To pišem, saj ne morem verjeti, kako dolgo sem imela glavo zakopano v pesku. Upam, da bodo druge ženske skozi mojo zgodbo vsaj malo razumele, kako lahko ženske uničimo svojo družino. In čeprav sem še vedno vznemirjena, da se je moj mož težave odločil rešiti v postelji druge ženske, še vedno priznavam, da ga je tja potisnilo tudi moje vedenje!