Se kdaj vprašate, kdo ste v resnici? Se kdaj počutite, kot da živite v senci nekoga drugega?
Vsaka zgodba se začne s prelomnico, trenutkom, ki spremeni vse.
Moja se je začela tistega dne, ko si odšel. Tvoj odhod je bil kot nevihta, ki je razdejala vse, kar sem poznala. Moje srce je bilo razbito, duša ranjena, a v tej bolečini sem našla pot do nečesa novega – do sebe.
Ko si odšel, sem se počutila izgubljeno, kot da je svet izgubil smisel. Vse, kar sem poznala, se je zdelo prazno in brez pomena. Solze so bile moj vsakdanji spremljevalec, spomini nate pa so me spremljali na vsakem koraku. Toda kmalu sem začela razumeti, da je ta bolečina priložnost za rast. Začela sem raziskovati svojo notranjost in odkrivati, kdo sem brez tvoje sence.
Vsak dan sem vstala z novim namenom, čeprav je bilo sprva težko. Začela sem z majhnimi koraki – jutranji sprehodi, kjer sem lahko premlevala svoje misli, in pisanjem dnevnika, kjer sem izlila svoje občutke. Ti majhni koraki so me počasi vodili do spoznanja, da je v meni moč, ki je prej nisem poznala. Vsak zapis, vsak korak naprej je bil del procesa zdravljenja in odkrivanja same sebe.
Tvoj odhod mi je dal priložnost, da ponovno odkrijem svoje strasti. Vedno sem si želela pisati, a sem to strast zanemarjala. Zapisane besede so postale moj način izražanja. Pisanje mi je pomagalo najti mir in izražati čustva na način, ki ga prej nisem poznala. Vsaka stran, zapis je novo poglavje moje zgodbe, polno barv in globine.
Ko si odšel, sem začela sanjati velike sanje
Pred tem sem svoje želje vedno postavljala na drugo mesto, da bi ustregla tebi. Zdaj sem si dovolila sanjati in slediti svojim željam. Želela sem potovati, raziskovati svet in spoznavati nove kulture. Načrtovala sem svoje prvo solo potovanje, ki mi je odprlo oči in srce za nove izkušnje. Vsak kraj, ki sem ga obiskala, je bil kot nova stran v knjigi mojega življenja, polna dogodivščin in odkritij.
Največji dar, ki sem ga pridobila z izgubo tebe, pa je bila ljubezen do sebe. Spoznala sem, da je moja vrednost neodvisna od tega, ali me nekdo drug ljubi ali ne. Naučila sem se ceniti svojo edinstvenost, svoje talente in dosežke. Vsak dan sem se opominjala, da sem dovolj – dovolj dobra, dovolj močna, dovolj vredna ljubezni. Naučila sem se, da moram najprej ljubiti sebe, preden lahko ljubim druge.
Pridobila sem svobodo. Svobodo, da sem lahko to, kar sem, brez strahu pred obsojanjem. Spoznala sem, da je v redu biti ranljiva, da je v redu biti žalostna, a tudi, da je v redu biti srečna in ponosna nase. Vsak trenutek, ko sem se počutila izgubljeno, je bil korak k temu, da sem se ponovno našla.
Sedaj, ko gledam nazaj, vidim, da je bila ta izguba dejansko darilo. Darilo, ki me je prisililo, da sem se soočila s svojimi strahovi, svojimi dvomi in svojo bolečino. In v tej bolečini sem našla svojo resnično moč, svojo resnično strast in svojo resnično srečo.
Spoznala sem, da sem dovolj močna, da prebrodim katerokoli nevihto
Dovolj pogumna, da sledim svojim sanjam, in dovolj vredna, da me ljubijo – predvsem pa, da ljubim sama sebe.
Hvala ti, da si bil del mojega življenja, saj sem zaradi tebe našla največji zaklad – svojo notranjo moč in ljubezen do sebe.