Ko sem izvedela, da je zdaj z njo, me je preplavil val bolečine, ki ga nisem mogla predvideti. Ni šlo le za preprosto zamenjavo partnerja – šlo je za občutek, da sem bila izbrisana iz njegovega življenja, kot da nikoli nisem imela pomembnega mesta v njegovem srcu. Gledati, kako se moje nekdanje življenje nadaljuje z drugo žensko, je bilo kot opazovati svojo zgodbo iz oddaljene točke, brez možnosti vpliva.
Naivno sem verjela, da sem bila zanj edinstvena, nekaj posebnega. Morda celo nezamenljiva. A trenutek, ko sem izvedela zanjo, je razblinil te iluzije. Ni šlo za primerjavo zunanjosti ali lastnosti – šlo je za zavedanje, da nisem bila tista, ki bi jo izbral, ko je bilo najtežje. To spoznanje je pustilo globoke brazgotine na mojem srcu.
Ko sem ga zagledala z njo, se je svet za trenutek ustavil. Stala sta tam, nasmejana, kot da sta popolnoma sinhrona, medtem ko sem jaz nemo opazovala iz sence. Vedno sem verjela, da če se dovolj trudim, ga lahko obdržim – da bom dovolj lepa, dovolj popolna, da bo ostal pri meni. Pa se nisem zavedala, da je njegovo srce že odšlo, še preden je zaprl vrata za sabo.
Najbolj boli to, da sem še vedno verjela v naju, tudi ko naju že zdavnaj ni bilo več. Ure, dnevi, leta, ko sem se trudila popraviti stvari – samo da bi zdaj videla, kako me je zamenjal z njo, kot da sem bila le ena izmed mnogih postaj na njegovi poti. A ona… ona je bila tista, ki ga je uspela pripeljati domov.
Sama sem mislila, da me ljubi zaradi moje energije, mojega nasmeha, zaradi vsega, kar sem prinašala v njegovo življenje. Toda zdaj vidim, da je iskal nekaj drugega – nekaj, kar jaz nisem mogla biti. Boleče je, ko spoznaš, da nisi dovolj, ne glede na to, koliko ljubezni vlagaš, koliko se trudiš. Ni šlo za to, da bi zmagala ali izgubila. Šlo je za to, da sva bila oba izgubljena že zdavnaj, a jaz sem bila tista, ki se ni znala posloviti.
Morda nisem bila njegova prava oseba. Morda nikoli nisem mogla biti. In to je tisto, kar zdaj poskušam sprejeti – da je včasih ljubezen nepopolna, polna razpok, ki jih ne moreš zakrpati, ne glede na to, kako zelo si želiš. Ona je tam, kjer sem nekoč stala jaz, in čeprav me je to zlomilo, počasi razumem, da je to morda del poti do lastne svobode.