Ne želim v šolo! Kaj storiti, ko se pri otroku pojavi pred povratkom v šolo?

Ne želim v šolo! Ko se otrok sooči s strahom pred odhodom v šolo, lahko to postane resen izziv za starše in učitelje. Ta strah se ne kaže le kot preprosta odpor do šole, temveč pogosto skriva globlje čustvene in psihološke težave, ki jih je treba ustrezno nasloviti.

Šola, ki naj bi bila kraj učenja, rasti in socializacije, se lahko za otroka spremeni v vir tesnobe in stresa. Le to, zahteva od staršev in strokovnjakov posebno pozornost in razumevanje.

Razlogi za tovrstne občutke so lahko različni in kompleksni; od separacijske tesnobe pri mlajših otrocih do strahu pred neuspehom in kritiko pri starejših. Pomembno je, da starši in učitelji prepoznajo te znake pravočasno in se z otrokom pogovorijo na način, ki mu bo pomagal premagati te strahove.

S pravilnim pristopom lahko ponovno vzbudimo otrokovo zaupanje in veselje do učenja, hkrati pa mu omogočimo, da se spopade s svojimi izzivi na zdrav in konstruktiven način.

“Ne želim v šolo!” je stavek, ki ga starši vse pogosteje slišijo od svojih otrok

Raziskave kažejo, da tak upor lahko nakazuje globlji problem – strah pred šolo.

Pri mlajših otrocih gre pogosto za osnovno separacijsko tesnobo – strah pred ločitvijo od staršev.

Starejši otroci pa se lahko bojijo ocenjevanja in kritike – imajo tremo, ko morajo odgovarjati pred razredom, ter se bojijo posmeha, če naredijo napako. Nekateri dvomijo v svoje sposobnosti – strah jih je, da bodo morali ponavljati razred ali da ne bodo sprejeti na srednjo šolo, ki si jo želijo.

Strah pred ločitvijo

Raziskave kažejo, da je “strah pred ločitvijo” bolj izrazit pri otrocih, ki so doživeli travmo, kot je razveza staršev ali izguba ljubljene osebe. Pomembno je tudi vedeti, da če starši čutijo veliko tesnobo ob odhodu otroka v šolo, je zelo verjetno, da bo otrok to občutil. Otroci prevzamejo čustva in vedenje staršev; če vidijo, da so starši prestrašeni ob odhodu v šolo, je pričakovano, da se bo ta strah pojavil tudi pri njih.

Simptomi

Otroci, ki se bojijo šole, se pogosto pritožujejo nad različnimi telesnimi simptomi – glavoboli ali bolečinami v trebuhu. Ti simptomi, kot so slabost, palpitacije, mišična napetost, motnje spanja, utrujenost in izčrpanost, običajno izginejo med vikendi in šolskimi počitnicami.

Ko je čas za odhod v šolo, se otrok počuti prestrašenega, ogroženega in nemočnega, želi pobegniti iz šole in meni, da ni sposoben obvladati učnega gradiva. Nenadoma začne izražati občutek slabosti in se pojavijo telesni simptomi.

Strah pred šolo se pojavi tudi pri otrocih, katerih starši imajo zelo visoka pričakovanja in jim z najboljšimi nameni govorijo: “Ti boš zagotovo odličen, imel boš same petice, vsi ti bodo zavidali.” Otroška želja po izpolnitvi teh pričakovanj vodi do strahu pred neuspehom in strahu, da bodo razočarali starše, če ne bodo uspešni v šoli, kar povzroča različne težave.

Kako pomagati?

Prvi korak je ugotoviti vzrok strahu. Pomembno je razumeti, kaj otrok čuti, in ga obravnavati kot osebnost, ne le kot učenca. Šola ne sme biti edina tema pogovora med starši in otrokom. Ko se vrne iz šole, ga ne sprašujte takoj, kako je bilo v šoli, ampak raje vprašajte, ali se je zgodilo kaj zanimivega. Vsak trud je treba pohvaliti, ne glede na rezultat, in spomniti otroka, da se uči za znanje, ne za ocene.

Vsaka spodbuda in pohvala s strani staršev in učiteljev daje otroku moč, da se ponovno sooči s strahom, ki sčasoma izgublja intenziteto. Otroke je treba naučiti, da se soočijo s problemom, namesto da bi se mu izogibali. Z izgradnjo samozavesti se bodo okrepile tudi socialne veščine.