Nekega dne bo vse imelo popoln smisel. Spoznal boš, zakaj se nekatere stvari niso obnesle. Zakaj si moral iti skozi vse to, kar si šel, in kar je bilo.
Zakaj se moraš zlomiti in biti ranjen. Zakaj moraš pasti, da lahko vstaneš. Zakaj moraš čakati, da lahko ljubiš.
Nekega dne, bo vse to imelo smisel. Zakaj je potrebno nekatere stvari končati. Zakaj jih moraš spustiti. Zakaj te je kdo zapustil. Zakaj ne moreš samo ljubiti.
Nekega dne bo vse dobilo smisel. Zakaj jim je bilo tako enostavno obupati nad teboj in te zapustiti. Zakaj ne glede na to, kar narediš, za njih nikoli ni in ne bo dovolj.
Nekega dne, bo vse skupaj dobilo smisel in boš spoznal, da se vse zgodi z razlogom.
Verjemi, nekega dne bo vse dobilo smisel. Bolečina, ki si jo doživljal, pretrgana prijateljstva, izdaje, laži, izgube bližnjih … Nekega dne boš pogledal v preteklost in boš razumel. Razumel boš, da je bolečina naravni del življenja, da si prav zaradi nje močnejši. Da so ljudje nepopolni, da si tudi ti nepopoln.
In nekega dne bo vse dobilo smisel.
Zlomljeno srce, izdaja, nekdo, ki si mislil, da bo v tvojem življenju za vedno, a te je zapustil, ko si ga najbolj potreboval. Nekega dne, ti bo vseeno ob omembi njihovega imena, v srce bo prišla druga oseba, nova ljubezen.
Nekega dne bo vse imelo svoj smisel.
Služba, ki je nisi dobil. Čas, ko si iskal smisel vseh “zakajev”. Ceste, ki so vodile v napačne smeri, samo zaradi tega, da si ugotovil, da ne peljejo nikamor. Nekega dne boš razumel, da življenje ni ravna pot. Da tudi, če nimaš vseh odgovorov, to ni nič narobe, je vse ok, nič za to.
Nekega dne bo vse imelo svoj smisel.
Noči, ko si iskal zvezde, da ti povedo odgovore, pa jih ni bilo. Jutra, ko si iskal njegovo/njeno sporočilo, glas, besedo, karkoli, pa ničesar ni bilo. Vse kar si doživel, vse ovire, strah, upanje, žalost, skrb.
Nekega dne boš spoznal, da te je vsak korak, vsaka ovira, vsaka sprememba, vsak spomin naredil takšnega kakršen si sedaj.
In nekega dne boš spoznal, da je bila vsa bolečina, ki si jo kdajkoli občutil, potrebna, da si doživel ta čudovit trenutek na peščeni plaži, ko sta praznovala prvo, tretjo, deseto obletnico s svojo ljubeznijo. In ko se bosta objeta in bosa sprehajala po plaži, boš hvaležen vsem ljudem, ki so te zapustili, ker z njimi ne bi nikoli doživel teh nepozabnih trenutkov, kakor jih sedaj z njim/njo. Ne bi imel možnosti reči tej osebi, s katero si želiš preživeti celo življenje,DA.
Nekega dne boš hvaležen vsem ljudem, ki so te zapustili, ker če tega ne bi storili te tvoja sorodna duša, nikoli ne bi mogla najti.
In hvaležen boš, da se nekatere stvari niso izšle, ker ko boš pri 88. letih pil skodelico čaja z njo/njim in sedel v svojem najljubšem naslonjaču, boš spoznal, da te je vse kar si doživel, peljalo točno tja, kamor je bilo namenjeno, da greš. In do te osebe, s katero ti je bilo namenjeno, da boš. In si!
