Nemški gradovi – Zajtrk v travi pod Unescovo zaščito

Palači Augustusburg in Falkenlust
Na zahodu Nemčije, v bližini Kölna, si je “skromni” nadškof Clemens August von Wittelsbach v 18. stoletju dal postaviti palačo Augustusburg, okrog nje pa zaukazal urediti čudovite baročne vrtove v francoskem slogu. Kot najpomembnejši nemški rokokojski kompleks je Unesco leta 1984 palačo Augustusburg z vrtovi in bližnjo palačo Falkenlust uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Do leta 1996 je bila palača Augustusburg odprta le za državniške sprejeme, danes pa se po sobanah lahko sprehodimo v spremstvu vodnika in si pričaramo način življenja na dvoru v 18. stoletju. Med majem in septembrom se na znamenitem stopnišču plače Augustusburg odvija mednarodni festival klasične glasbe Brühler Schlosskonzerte.

Kraljestvo parkov Dessau-Wörlitz
Konec 18. stoletja je princ z imenom, katerega dolžina je odgovarjala njegovemu položaju, Leopold III Friedrich Franz von Anhalt-Dessau, v želji po vzpostavitvi harmonične skladnosti med človekom in naravo uresničil svoje sanje in ustanovil kneževino parkov in vrtov Dessau- Wörlitz. Med rekami, travniki in jasami kraljujejo palače, vrtovi in senčne promenade, paviljoni in mnogi majhni arhitekturni biseri, ki se idealno skladajo z okoljem in dajejo videz neskončnega parka. Klasicistična palača Luisium z angleškim parkom, rokokojska palača in park Mosigkau, podeželski park Grosskühnau in Georgium, kjer je na ogled slavna galerija portretov, obkrožajo mesto Dessau in skupaj z baročnim mestom, palačo in parkom Oranienbaum in najpomembnejšim, parkom Wörlitz, tvorijo čudovito enotno pokrajino. V začetku avgusta (9. avgusta) letos praznujejo dan Dessau- Wörlitza in v palačah in parkih različni dogodki vabijo, da se sprehodimo in odkrijemo različne dele kneževine parkov in vrtov. V parku Wörlitz med majem in avgustom prirejajo koncerte na jezeru.

Grad Wartburg
Od leta 1999 je pod Unescovo zaščito tudi najbolje ohranjen nemški srednjeveški grad Wartburg. Ob vstopu v romansko palačo nas pozdravi 900 let zgodovine: dvorna srednjeveška umetnost, življenje in delo svete Elizabete, Luthrov prevod Nove zaveze, Dürerschrank – kabinet z deli Albrechta Dürerja, slike Lucasa Carnacha starejšega, edinstvena zbirka jedilnega pribora, skratka umetnost od 11. do 19. stoletja. V kraljevem gledališču med majem in oktobrom prirejajo glasbene nastope, imenovane Poletne noči, kar je idealna priložnost za uživanje v romantičnem okolju gradu.

Dolina reke Elbe
Dresdenski del reke Elbe s harmonično kombinacijo narave in urbane arhitekture je prepričal zahtevno žirijo Unesca, da je leta 2004 v kategorijo razvijajočih se kulturnih pokrajin uvrstila ta del Nemčije. Dresden je čudovito skladna celota zgodovinskega mestnega središča, parkov, ki ga obkrožajo, in narave zunaj mesta. Avgust Močni je začel razvijati idejo, da bi reko Elbo spremenil v Canale Grande, njegovi nasledniki pa so tradicijo nadaljevali in jo prenesli v resničnost od palače Pillnitz na vzhodni strani do palače Uebigau na zahodnem delu mesta. Frauenkirche (Cerkev Naše gospe), palača Zwinger in operna hiša so le najbolj znane zgradbe mesta na Elbi, ki pa radovednim obiskovalcem odkriva še veliko več. Na reki Elbi lahko prisluhnemo džezu in dixielandu na križarjenjih s parnikom, ki se začnejo pri palači Pillnitz, prvovrstne glasbenike pa spremlja tudi odlično saško pivo, ki ga postrežejo žejnim ljubiteljem glasbe. Med 14. in 18. majem v Dresdnu poteka tudi mednarodni Dixieland festival.

Dolina Rena
Eden najbolj romantičnih delov Nemčije je prav gotovo 65 kilometrov dolg zgornji del osrednje doline Rena. Najbolje je gradove in palače, ki si sledijo ob reki, opazovati z ladje, a tudi vožnja z avtomobilom ponuja čudovito dogodivščino. Od antičnega rimskega mesta Koblenz mimo legendarne stene z ostanki utrdbe Loreley do Bingena in Rüdesheima se na pobočjih nad reko bohotijo vinogradi, sad katerih so znana renska vina. Tudi dolina Rena ne ostane kulturno mrtva v poletnih mesecih. Julija in avgusta se v gradovih med Koblenzem in Rüdesheimom odvijajo koncerti pod imenom Glasbeni trenutki Srednjega Rena.

Pruske palače in parki
Okolica Potsdama in Berlina je najobsežnejši del Nemčije, ki je pod Unescovo zaščito od leta 1990. Parki, ki so jih stoletja urejali pruski vojvode, knezi in kasneje kralji, tvorijo edinstveno celoto. Veliki arhitekti, znani umetniki in snovalci parkov so pustili svoj pečat na zunanjosti in notranjosti zgradb, ki so s parki povezani tako geografsko kot estetsko. Med zaščitene parke in objekte spadajo park Sanssouci v Potsdamu, Novi park, park Babelsberg in park Glienicke, ki obkrožajo palače, prav tako pa tudi vas Klein- Glienicke, lovska hiša Glienicke, pavji otok in nekateri predeli Potsdama, na primer Pfingstberg. Junija v Potsdamski palači Sanssouci in njenem čudovitem parku prirejajo glasbeni festival, v Babelsbergu pa poteka festival tkalcev. Avgust je mesec Potsdamske dvorne noči, ki se začne z velikim koncertom, v septembru pa v nizozemski četrti poteka lončarska tržnica. Ko je leta 1989 padel Berlinski zid, se je v eno mesto združil Berlin, ki je s tem postal ena najpomembnejših muzejskih atrakcij v Evropi, že leta 1999 pa je bil zaradi neprecenljivih umetnin, ki jih hrani v muzejih, v elitno druščino Unescovih spomenikov sprejet tudi Berlinski muzejski otok.

Samostanski otok Reichenau
Otok Reichenau na Bodenskem jezeru, ki je s kopnim povezan z umetnim nasipom, si je svoje mesto v prestižni družbi med 32 Unescovimi dragulji na nemških tleh zaslužil predvsem kot izredno pomemben monastični center. Leta 724 je bil na otoku ustanovljen benediktinski samostan, ki se je razvil v enega izmed največjih intelektualnih centrov zahodnega sveta. Še danes je zelo znana Reichenavska slikarska šola, predvsem po čudovitih rokopisih in zlatarskih umetninah, sprehajalci pa lahko občudujemo tudi vinograde in prostran samostanski zeliščni vrt, ki glede na letni čas žari v pisanih barvah.

Klasicistični Weimar
Čeprav le majhno mesto, je Weimar eno izmed najzanimivejših nemških mest, saj je razpon znamenitosti, ki jih ponuja, neverjeten. Pred nekaj več kot 200 leti je postal eden od intelektualnih središč, zato lahko še danes obiščemo domovanja pisateljev in pesnikov, ki so zaznamovali nemško in evropsko književnost. Johan Wolfgang von Goethe in Friedrich Schiller sta le dve od mnogih slavnih imen, ki so delovala v Weimarju, njuni prebivališči pa sta le majhen del kulturne dediščine mesta. Weimar je tudi arhitekturni dragulj, saj lahko uživamo v rokokojskih, klasicističnih in secesijskih umetninah, pozabiti pa ne smemo sloga, imenovanega bauhaus. Naslednje leto bodo v Nemčiji obeležili njegovo 90-letnico in Weimar bo osrednja točka dogodkov. Avgusta in septembra v mestu poteka umetniški festival, še bolj znana in veliko zabavnejša pa je weimarska čebulna tržnica, ki jo tradicionalno prirejajo drugi konec tedna v oktobru.

Park Muskau
Izreden primer pokrajinskega parka, ki ga je med letoma 1815 in 1845 zasnoval Hermann Fürst von Pückler-Muskau, izjemen parkovni arhitekt, aristokrat in potopisec, se nahaja na sami meji med Nemčijo in Poljsko. Park Muskau se razprostira na 830 hektarih ob reki Neisse, ki predstavlja mejo med državama. Glavne značilnosti parka so obsežnost, odprtost, ki ponuja čudovite razglede, raznolikost terena in umetne vodne poti. Med sprehodom nas spremlja tridimenzionalna, nenehno spreminjajoča se scenografija, ki je bila ustvarjena za užitke v naravnem okolju. K obnovitvi parka in ohranitvi njegovega izrednega pomena je zadnja leta pomembno pripomoglo tudi odlično čezmejno sodelovanje nemških in poljskih konzervatorjev in parkovnih mojstrov. Med ogledom parka se lahko sprehodimo tako po nemški kot po poljski strani, mejo pa prečkamo na dvojnem mostu v parku. Če nam večurna hoja povzroča preglavice, se lahko skozi park popeljemo tudi s kočijo. V parku poteka 31. maja vsakoletni nemško-poljski festival, 6. julija pa se v parku na velikem pikniku Open Air & Picknick zberejo zabave in svežega zraka željni.