Zgodnje otroštvo je ključ do dobrega duševnega zdravja tudi v odraslosti.
Zgodnje otroštvo polaga temelje za naše občutke in odzive v kasnejših obdobjih življenja. Duševno zdravje namreč ni nekaj, kar postane pomembno šele v odrasli dobi, saj se gradi že od najzgodnejših trenutkov življenja. Od tega, kako upravljamo s stresom, do tega, kako se soočamo z izzivi. Vse je globoko povezano z okoljem, v katerem smo odrasli.
Kako nas oblikuje zgodnje otroštvo?
Zgodnje otroštvo je občutljivo obdobje, ko je razvoj možganov na vrhuncu, kar pomeni, da je to čas tako priložnosti kot ranljivosti. Kako so se vaši skrbniki odzvali, ko ste bili razburjeni? Ste prejeli uteho in podporo, ali so bile omejitve glede izražanja čustev? Kako so te izkušnje vplivale na vaše razumevanje duševnega in čustvenega zdravja? Itd. Vse to so pomembna vprašanja, odgovore nanje pa najdemo v zgodnjem otroštvu.
Raziskave potrjujejo povezavo med zgodnjimi izkušnjami in dolgoročnim blagostanjem. Nedavna študija je pokazala, da negativne otroške izkušnje, kot so zanemarjanje ali travma, znatno povečajo verjetnost za razvoj duševnih težav, kot sta depresija in anksioznost v odrasli dobi (Tzouvara et al., 2023). A ni le vprašanje izogibanja negativnim izkušnjam. Pozitivne interakcije – kot so branje s staršem, tolažba ob stiski in varno raziskovanje – pomagajo možganom, da oblikujejo bolj odporno osebnost.
Pa ne le zgodnje otroštvo, oblikovanje našega razumevanja sveta se začne že v maternici. Študije so pokazale, da visoki nivoji stresa med nosečnostjo lahko vplivajo na čustven razvoj otroka, kar povečuje dovzetnost za anksioznost in čustveno neregulacijo kasneje v življenju (Jagtap et al., 2023).
Je torej vse že odločeno?
Daleč od tega! Zgodnje otroštvo pomembno vpliva na nas in našo osebnost, občutke, a pot do duševne blaginje se ne konča v otroštvu. Gre namreč za celostni proces skozi celo življenje. Osebni razvoj vključuje nenehno delo na navadah, ki izboljšujejo čustveno in duševno blagostanje. Dober primer so prakse čuječnosti – dnevna meditacija ali vadba hvaležnosti. Te lahko postopoma reprogramirajo možgane za boljše čustveno ravnotežje, kar izboljša splošno duševno zdravje.
