Ni več skrivnost, da so jajca polna beljakovin, vitaminov in mineralov – prava superhrana, ki je skorajda stalnica na vsakem zajtrkovalnem krožniku. A medtem ko rumenjak in beljak izgineta v omleti, naj jajčne lupine ne končajo v smeteh! Povprečen Zemljan poje okoli 150 do 200 jajc na leto – kar pomeni tudi toliko jajčnih lupin, ki bi jih lahko uporabili za nekaj precej bolj zelenega (dobesedno).
Vaše rastline si zaslužijo SPA tretma iz jajčnih lupin, vi pa manj komposta v košu. Jajčne lupine so namreč sestavljene iz kar 96 % kalcijevega karbonata – torej so praktično naravna različica tiste tabletke, ki jo babica vzame za kosti. Le da v tem primeru pomaga kostem… vaših rastlin!
1. Naravno gnojilo: kalcij na vrtnarski način
Zakaj bi kupovali draga gnojila, ko pa imate pravo zakladnico hranil že v kuhinji? Jajčne lupine so kot mali paketi naravnega kalcija, ki jih vaša zemlja požira z večjim veseljem kot otrok čokolado.
Dobro novico za lenobne vrtičkarje – ni treba mleti do finega prahu. Kar stresite jih okoli svojih vrtnic, paradižnikov ali paprik in opazujte, kako rastejo kot iz vode. Bonus točke, če jih ob tem nežno pohvalite – rastline imajo rade komplimente.
2. Naravna zaščita pred polži: brez sluzi in brez slabe vesti
Ste se že kdaj sredi jutra razjezili ob pogledu na oglodano solato? Čas je za naravni anti-polž sistem – grobo zdrobljene jajčne lupine! Ostri robovi jim delujejo kot mini bodeča žica in jih zanesljivo odvrnejo od vaše dragocene zelenjave.
Polži imajo radi vlago, temo in mehke poti – vi pa jim ponudite torej nasprotje: sonce, svetlobo in jajčne robove.
3. Bio lončki za sejanje iz jajčnih lupin: narava v naravi
Jajčne lupine niso samo hranilo, ampak tudi odlične mini posodice za vzgojo semen. So biološko razgradljive, imajo popolno velikost in izgledajo skorajda umetniško – če jih le ne razbijete preveč nasilno. Ko seme vzklije, preprosto posadite celotno lupino v zemljo. Lupina se bo razgradila, rastlina pa bo hvaležno črpala hranila iz svoje “zibelke”.
Namig za začetnike: lupine pred uporabo temeljito sperite (nihče noče jajčnega vonja na vrtu), nato pa vanje naredite majhno jamico – kot nalašč za mala semena in velike načrte.
Za konec…
Če ste do zdaj jajčne lupine metali stran, naj vas ne bo sram – vsi smo bili kdaj “lupinski zapravljivci”. A zdaj, ko poznate njihove vrtnarske supermoči, jih boste morda gledali z nekoliko več spoštovanja. Pa še dobro se boste počutili – reciklirate, skrbite za okolje in vaša solata je (končno!) varna pred slinastimi vsiljivci.
In če vas kdo vpraša, zakaj imate na vrtu razbite jajčne lupine? Povejte le: »To je visoka ekologija s pridihom francoskega podeželja.«
