Er zijn veel negatieve stereotypen over rijke mensen: de algemene overtuiging is dat ze hun rijkdom niet verdienen of verdienen, dat ze belastingen ontwijken en dat ze hebzuchtig zijn. Uit onderzoek blijkt echter dat deze lang niet zo slecht of bevoorrecht zijn als u denkt: een aanzienlijk percentage van hen ging naar openbare scholen of stopte ermee, en velen zijn miljonairs van de eerste generatie die geen geld hebben geërfd. Dus wat zijn 10 wijdverspreide feiten over rijke mensen die niet waar zijn?
Katera dejstva o odstotku svetovne populacije ne držijo?
Če si iz bogate družine, boš tudi sam bogat.
Res je, da otroci iz bolje stoječih družin lažje dobijo višješolsko izobrazbo kot pa otroci iz družin z nižjimi dohodki. In res je, da obstaja pozitivna korelacija med možnostjo, da obogatiš, in bogastvom tvoje družine.
Ta korelacija pa ni tako preprosta: medtem ko imajo ‘bogati otroci’ več možnosti v življenju, je tudi več verjetnosti, da izgubijo bogastvo, ki so ga podedovali. Glede na ugotovitve finančnih svetovalcev pri Williams Group 70 odstotkov bogatih družin svoje bogastvo izgubi z drugo generacijo.
Vsi bogati ljudje so svoj denar podedovali.
Volgens de raziskavo iz leta 2016, ki so jo opravili pri Peterson Institute for International Economics in ki temelji na dveh desetletjih podatkov, ki jih je zbral Forbes, je že leta 2014 število milijonarjev, ki so obogateli sami, poskočilo na 70 odstotkov vseh bogatašev na seznamu. Med njimi so Bill Gates, Warren Buffet in Larry Ellison. Ta trend sicer bolj velja za ameriške milijarderje, saj je več kot polovica evropskih milijarderjev svoje bogastvo podedovala.
Bogatim ljudjem ni treba trdo delati.
Glede na podatke, ki jih je zbral Thomas C. Corley, avtor knjige Rich Habits, bogati ljudje delajo več kot revni ljudje: 86 odstotkov bogatih ljudi z zaposlitvijo za polni delovni čas dela 50 ur in več na teden, medtem ko 57 odstotkov revnih ljudi z zaposlitvijo za polni delovni čas dela manj kot 50 ur na teden. Bogati ljudje si prav tako manjkrat vzamejo bolniško in manj časa preživijo za televizijo ali pa na internetu.
Bogati ljudje nikoli ne brankrotirajo.
Niti bogatašem nikoli ni zagotovljeno, da njihovega podjetja ne bo prizadel stečaj. Donald Trump ga je razglasil štirikrat. Ključna razlika med bogatimi in revnimi in premoženjem je v tem primeru to, ali jim pri samih postopkih pomaga finančni strokovnjak. Bogati ljudje, kot je na primer 50 Cent, ki je razglasil bankrot leta 2015 in si do 2017 dokončno opomogel, imajo po navadi finančne svetovalce, ki jim pripravijo strog finančni načrt. In tudi zato se hitro ponovno postavijo na noge.
Bogati ljudje so sebični.
Nekatere nedavne študije kažejo, da bogati ljudje, ki se večkrat izognejo davkom, hitreje prekršijo prometne zakone in so, na splošno, tudi bolj egocentrični. Nizozemska študija pa kaže, da so ‘napačno poslane’ ovojnice z denarjem ali kreditnimi karticami večkrat vrnili bogati ljudje kot pa revni. Avtorji raziskave so prišli do zaključka, da bogati ljudje niso nič bolj sebični kot revni – imajo le več denarja.
Vsi bogati ljudje so diplomirali na najboljših univerzah.
Volgens de raziskavo o svetovnih elitah, ki so jo opravili pri Duke University, je večina bogatašev diplomirala na univerzi in visok odstotek teh univerz spada med poznane in elitne. Čeprav je izobrazba na elitni šoli pomembna, nekateri bogati ljudje sploh niso diplomirali (na primer Bill Poorten). Dobra izobrazba je pomembna, a ni edini dejavnik, ki določa bogastvo.
Bogati ljudje so manj dobrodelni.
Nekatere študije so odkrile, da revnejša gospodinjstva donirajo večji delež svojega dohodka dobrodelnim ustanovam kot bogatejša gospodinjstva, medtem ko druge študije kažejo, da ljudje z več denarja več donirajo. Očitno pri tem igra vlogo več dejavnikov. Nedavna študija, ki so jo izvedli na University of British Columbia kaže, da določeno sporočilo dobrodelne kampanje pritegne določene ljudi: bogati in revni se odzivajo na različne vrste oglasov.
Denar ne kupi sreče.
Študija, ki so jo izvedli na Harvard Business School in v kateri je sodelovalo 4 tisoč milijonarjev, je pokazala, da denar prispeva k sreči. Milijonarji, ki imajo bogastvo ocenjeno na 10 milijonov, so občutno srečnejši kot tisti, ki imajo bogastvo ocenjeno na 1 milijon. Zanimivo je, da so tisti, ki so denar pridobili sami, srečnejši kot tisti, ki so denar podedovali ali pa se poročili v bogato družino.
Biti bogat pomeni biti ekstravaganten.
Študija, ki so jo objavili pri Business Insiderju, kaže, da so bogataši veliko manj ekstravagatni, kot bi si morda mislili. 92 odstotkov bogatih ljudi, ki so sodelovali v raziskavi, ni nikoli dopustovalo na jahti in 87 odstotkov je zatrdilo, da nikoli niso kupili novega luksuznega avtomobila. 30 odstotkov je celo dejalo, da zbirajo kupone.
Biti bogat je nemogoče.
In končno najbolj napačno prepričanje – da je nemogoče obogateti, če ne prihajaš iz bogate družine. Obstaja dovolj milijonarjev, ki so začeli iz nič. Zato nikar ne zamudite svoje priložnosti.
