12 maart is gereserveerd voor het Gregoriaans, de dag waarop vogels trouwen, de dag waarop meisjes naar de lucht keken en op hun hoede waren voor vogels. Naar de lucht kijken was als kijken in een kristallen bol, omdat de eerste vogel die ze zagen aankondigde hoe haar man eruit zou zien. Anders wordt Gregorovsdag beschouwd als de Sloveense Valentijnsdag, die op de een of andere manier zijn liefdesstatus heeft gestolen en tegenwoordig meer met licht wordt geassocieerd.
Gregorjevo, ki ga vsako leto sicer obeležujemo 12. marca, tvorita ljubezen in svetloba. Slednje je povezano z možakarjem, ki je prazniku posodil ime, Svetemu Gregorju, prinašalcu luči, sicer pa zavetniku rudarjev, zidarjev, izdelovalcev gumbov, učiteljev, študentov, učenjakov, pa glasbenikov, pevcev in pevskih zborov ter koralnega petja, nanj pa so se s svojimi priprošnjami glede rodovitnosti obračale tudi žene. Ker je bil papež Gregor Veliki še iz časov, ko je veljal julijanski koledar, je bilo Gregorjevo sprva na prvi pomladni dan, ko je bil njegov god. A dobrih tisoč let po njegovem rojstvu, ko smo leta 1582 preklopili na gregorijanski koledar (ime je dobilo po papežu Gregorju XII ne Gregorju Velikemu) se je praznik pomaknil na današnji 12. marec. Sicer pa glede gregorjevega vlada zmotno prepričanje, da se praznuje na njegov god. Cerkev ga je namreč leta 1969 prestavila na 3. september, saj je bil stari datum (dan njegove smrti) v času 40-dnevnega posta. Poleg tega zmotnega prepričanja vlada je tu še ena nedoslednost. Namreč na gregorjevo se ptički ne ženijo. Ženijo se že 21. januarja (vincencijevo) En na valentinovo 14. februarja. No, kakšna ohcet pa jasno ne manjka niti 12. marca.
LEES VERDER: 10. marec – dan mučenikov, praznik vseh moških
Sicer pa to danes niti ni tako zelo pomembno, ker danes gregorjevo zaznamujejo predvsem gregorianen, te razsvetljene barčice ali hišice, ki polzijo po vodni gladini. Po izročilu je namreč na ta dan sv. Gregor vrgel v vodo luč, kar je bilo v časih, ko ni bilo elektrike, izjemnega pomena. De zon je namreč spet pridobilo na moči, pa tudi precej dlje se je mudilo na obisku. Seveda pa ne smemo pozabiti na popke, ki začnejo pokati kot kokice, pa ptičke, ki besno žvrgolijo. Ste tudi vi pozdravili prihod sonca in pomladi s spuščanjem gregorčkov v enem od slovenskih krajev? V Ljubljani, v Cerkljah na Gorenjskem, v Tacnu, Domžalah, Naklem ali kje drugje? Če, potem z nami na naši Facebook strani delite kakšno fotografijo.
