Vingerafdruk meisje

Kaj je biometrija?

Biometrija je merjenje oziroma vrednotenje človeških lastnosti in posebnosti. Zbrane podatke uporabljamo za ugotavljanje in preverjanje identitete posameznika. Pri takšni identifikaciji je pozornost usmerjena na majhno število človekovih fizičnih lastnosti ali značilnosti obnašanja, ki so last izključno ene osebe. Mednje spadajo odtisi prstov in dlani, vzorec irisa, podoba obraza, barva glasu, način hoje, tipkanja … S pomočjo katere značilnosti bomo opravili avtentifikacijo, je odvisno od namena. Za vstop v stanovanje skoraj zagotovo ne bomo uporabili podobe obraza, prav tako kot za vstop v strogo varovana območja ne bomo uporabili načina hoje ali glasovnega ukaza.

Kje si v to zgodbo vstopila ti?

Ko sem se pridružila podjetju Linde mpa, je bila osnovna ideja že začrtana, bila je že v nekem postopku razvijanja. Z mojim prihodom smo zadevo začeli le še dodatno razvijati, in sicer kot pilotski projekt šol in vrtcev. To je bil tudi poglavitni razlog, da so povabili mene k sodelovanju pri razvoju registratorjev delovnega časa. šole se srečujejo z različnimi težavami, predvsem birokratskimi. Na podlagi tega smo želeli razviti čim boljši registrator časa, s katerim bi bilo delo obračunavanja delovnega časa lažje. Na podlagi podatkov smo naredili sistem, ki ga šole sedaj preizkušajo. V tej shemi sem vmesni člen med programerjem in končnim naročnikom.

Od kod izvira, da postane edinstvena lastnost človeka njegov podpis, ključ ali identifikacijski znak?

Ideja je verjetno stara skoraj toliko kot civilizacija. Prve prstne odtise so odkrili na glinenih ploščah že v času Babilonije, nek angleški administrator v Indiji pa je okrog 1860 pritisnil dlan na pogodbo. Kasneje se je podpisoval z odtisom palca. Gre za to, da moramo v določenih situacijah z nečim dokazati, da smo to mi in ne kdo drug. Vrata “prepričamo” večinoma s ključem, da skozi njih vstopa prava oseba, z bančnega računa dvignemo denar, ko vtipkamo pravo številko in podobno. Marsikaj je mogoče zlorabiti, a biometrija se osredotoča le na tiste lastnosti, ki so edinstvene, torej neponovljive.

So z uporabo naših prstnih odtisov namesto ključev romantični časi pretkanih vlomilcev zaključili svojo zgodbo?

Jaz na to ne bi gledala tako ozko. Tako za romantične kot za pretkane vedno ostaja nekaj manevrskega prostora. Romantične lahko enostavno vnesemo v svoj čitalnik prstnih odtisov, pretkani vlomilci pa gotovo ne bodo izgubljali časa z vrati, zaščitenimi z biometrijo, če lahko vstopijo skozi kletno okno ali balkonska vrata. Pri biometriji, ki jo uporabljamo v zasebnem in poslovnem življenju, gre predvsem za udobje življenja brez ključev, kartic in podobnega.

Je možnost uporabe biometrije in biometričnih sistemov sploh omejena?

Biometrični sistemi imajo svoje prednosti in slabosti, zato je za vsako področje uporabe treba pretehtati, ali so smiselni in uporabni. Če pogledamo področja biometrije, upoštevajoč zanesljivost, sprejemljivost uporabnika, delovanje pod različnimi okoljskimi vplivi ipd., je na samem vrhu prstni odtis. Naprave so zaradi svoje velikosti primerne za varovanje osebnih računalnikov, pisarn, domov, avtomobilov, garaž kot tudi za področja visoke varnosti v finančnih ustanovah, raziskovalnih centrih in vladnih službah. Ker se sistemi lahko nadgrajujejo, so uporabni na zelo veliko področjih.

Ali naprave, ki nam omogočajo udobnejše življenje, postajajo čedalje pametnejše?

Najsodobnejše naprave so “pametne” in učljive. Čitalnik prstnih odtisov reagira le na živ prst. Če so tatovi v akcijskih filmih devetdesetih let lahko vlomili v sef le s kožo prave osebe, jim tega danes ne bo uspelo. Čitalnik prepozna celo poškodovan prst ali spreminjajočega se pri otrocih, saj stalno preverja shranjen vzorec s tistim, ki ga v nekem trenutku jemljejo, ter ga osvežuje in posodablja. Biometrija poenostavlja vsakodnevno življenje in bistveno povečuje tudi varnost.

Kakšna bi bila idealna pametna hiša, kako bi komunicirala z nami oziroma mi z njo?

Danes je pametna hiša tista, ki nas “uboga”. Z dotikom ali klikom začne uresničevati naše želje. Gre za integracijo sistemov, kot so kontrola pristopa, razsvetljava, ogrevanje, avdio in video naprave, gospodinjski aparati, namakalni sistemi, alarm … Jutri bo pametna hiša z nami “govorila”, se učila naših navad in se nam zvesto prilagajala. Vedela bo, v katerem prostoru smo in bo prilagajala funkcije: prižigala luč ob določeni uri, vključila nam ljubo zvrst glasbe ali nam napolnila kad.

Kje lahko vstopimo v svet dotikov, branja misli in učljivih naprav?

Takšen svet je lahko že sejem Dom v Ljubljani ali kateri drug evropski sejem, kjer se predstavljajo proizvajalci “učljivih” naprav, kot je čitalnik prstnih odtisov ekey. Samo na ljubljanskem sejmu se je letos predstavilo vsaj 15 takšnih proizvajalcev. Čitalnike prstnih odtisov uporabljajo tudi Casino Riviera, Casino Mulino, igralnica. si, vladne službe, zasebniki in podjetja.

Ali tudi v prostem času različne naprave skrbijo za tvoje udobje?

Za večino počitnic bi lahko rekla, da je ravno obratno. Na določen način je najboljše, če na počitnicah ni niti elektrike, pomembno je uživanje in pridobivanje nove energije. V zadnjem času me navdušujejo grški otoki, kjer največkrat prebivam v preprostih apartmajih. A tudi v vsakodnevnem življenju poskrbim, da porabim energijo in se tako prečistim. S tem mislim predvsem na tek. Če imam dovolj časa, vsak dan pretečem standardnih 5 km. Kavo in prigrizek si med odmorom največkrat privoščim v Glažuti ali Stari mački.