Wat is design voor jou en welke invloed heeft het op jouw leven? Design is over het algemeen een breed begrip. Zelf heb ik mij gericht op interieurontwerp, wat ik aanvul met grafisch ontwerp. Mijn projecten worden altijd holistisch ontworpen
Kaj je zate oblikovanje in kako to vpliva na tvoje življenje?
Oblikovanje je na splošno širok pojem. Sama sem se osredotočila na oblikovanje interjerja, ki ga dopolnjujem z grafičnim oblikovanjem. Moji projekti so vedno zastavljeni celostno, kar pomeni, da pri zasnovi osnovne ideje interjerja upoštevam že obstoječo celostno podobo oziroma na željo naročnika cgp posodobim alispremenim. Oblikovanje ni le delo, je nekaj, kar živi v meni in se nenehno spreminja. Veliko stvari se odvija na nezavedni ravni: zlagaš hrano na krožnik, izbiraš obleko in dodatke, v restavraciji naročanje hrane traja malo dlje, ker pogledaš, kako je oblikovan jedilnik. Doživiš situacije, ko ljudje enostavno ne razumejo, zakaj so barve, barvna usklajenost in oblike tako pomemben del tvojega življenja.
Oblikovanje prostora in interjerja za znanega naročnika zahteva veliko časa?
Ustvarjaš okolja, v katerih ljudje bivajo, in vplivaš na njihovo počutje, zato je pomembno, da jim prisluhneš in se vživiš v novi prostor že pri samem projektiranju. Prostorska predstava in interpretiranje predstave sta pomembni lastnosti vsakega oblikovalca. Poiskati pot od naročnikovih želja do slike na papirju in dodajanje lastne ustvarjalnosti pa je rezultat mojih zaključenih projektov. Delamo po fazah in se vedno dogovarjamo o korakih, da si ne rušimo lastnih idej. Včasih se izkaže da je smiselno porabiti več časa za premislek pri samih skicah, kot pa temelje postavljati na novo.
Pri oblikovanju javnih prostorov uporab ljaš drugačna pravila kot pri oblikovanju zasebnih prostorov?
Pri oblikovanju interjerja javnega značaja se upoštevajo videnja z zornega kota množice. širši krog uporabnikov zahteva nevsiljivo okolje, ki se nadgrajuje glede na namembnost prostorov. Na primer zdravstvo, poslovni prostori, restavracije in bari zahtevajo vsak svoj strokovni pristop z upoštevanjem tehničnih predpisov svoje stroke. Pri interjerjih zasebnih prostorov teh strogih predpisov ni in želje naročnika so znane vnaprej, sicer jih poiščemo skupaj.
Svoje ideje in znanje nadgrajuješ na kak – šnih sejmih, delavnicah, seminarjih?
Pohištveni sejmi v Milanu in Kolnu so sigurno najbolj znani in obiskovani sejmi s strani oblikovalcev. Ko govorimo o seminarjih v Sloveniji pa moramo biti oblikovalci iznajdljivi. Sicer je nekaj izobraževalnih seminarjev, ki jih organizirajo ciljne skupine, a so kotizacije tako visoke, da je obisk okrnjen, namen pa sigurno ni dosežen. Oblikovalec ki potrebuje sveže informacije ni vedno že uspeli oblikovalec da bi si to lahko privoščil. Pri društvu oblikovalcev Slovenije (DOS) se trudimo med sabo sodelovati in nastopati enotno. Vendar se dandanes skoraj že vsak čuti sposobnega oblikovanja, četudi ni strokovno izobražen.
Koliko narave vstopa v tvoje prostore?
Za prenasičenost idej in kombinacij barv ne pomaga na računalniku le tipka restart, ampak je narava tisti dejavnik, ki prečisti in izostri misli. Visokogorje, tek, kolesarjenje in smučanje so v prostem času nepogrešljivi športni spremljevalci. Morje je samo po sebi obvezno. A tudi v teh situacijah barve nikoli ne ostanejo neopažene, so le neobremenjene in preoblikovane. Narava sama vsekakor najbolj pozna zakonitosti mešanja barv in oblik. Sama zloži barve ki se ujemajo in so si kontrastne, sama oblike razporedi v primerna razmerja, po velikosti. Le opazovati je potrebno in prenašati videno v ambient ter interier.
Imamo v Sloveniji objekt, ki se ti zdi zaokorožena celota iz oblikovalskega vidika? Katere detajle bi izpostavila?
Všeč mi je veriga lokalov “Pomaranča v vroči čokoladi”, Studia Mandarina iz Ljubljane. V lokalih je prepoznavna celostna podoba pristopa reševanja projekta, ki ga sestavlja: koncept oz. program , elementi notranje opreme, barve, ime z grafično podobo in nenazadnje ponudba. Sladko- kislo,vroče-hladno, kontrasti skratka.Vsi ti elementi definirajo višji standard, ki mu uspešno sledijo in se dopolnjujejo. Ustvarjena je celota, kakršno bi želela ustvariti tudi sama, po svojem principu dela.
Kakšen prostor ali okolje je najboljša terapija za sprostitev?
Vedno skušam ostajati z naravo, kadar to ni možno težim k temu da je ambient sproščujoč, naraven. Lep primer le tega je moj pravkar zaključen wellnes projekt v središču Celja, Studio za nego obraza in telesa Skinspa, kjer je razvajanje ob igri barv in svetlobe, s privdihom divjine bambusov prava poslastica za kozmetične gurmane.
Kje še najdeš ambiente, ki nudijo razvajanje?
Moje delo je razgibano in povezano tudi s spoznavanjem novih krajev. Čeprav rada preizkušam nove kombinacije hrane, so tudi kotički kamor se rada vračam kod zvesti obiskovalec. Kadar sem v Ljubljani se razvajam Pri Babici na Dolgem mostu, ko zadiši po posebnih priložnostih so Pri Čubru v Komendi vedno kos tej nalogi, na pršut in odlično vino se odpeljem v vinsko klet Lisjak v Dutovljah. Pri sladicah zmagajo v hotelu Evropa v Celju.
Potovanja so velik del tvojega življenja. Po vzoru katerega dela sveta bi si uredila okolje, v katerem ustvarjaš?
Druge celine mi omogočajo spoznavanje bivalnega okolja drugih kultur. Skušam komunicirati z domačini, sicer z drugimi sredstvi sporazumevanja, saj so v najbolj neokrnjenih predelih Afrike, Južne Amerike, arabskega sveta in drugih oddaljenih deželah jezikovne razlike prevelike. Občudovanja vredno je opazovati, kako so ljudje sami svoji oblikovalci interjerja. Kako poenostavljeno deluje njihovo življenje in kako drugačno je njihovo razmišljanje, neokrnjeno in neobremenjeno z materialnimi dobrinami zahodnih kultur. Oblikovanje za njih ustvarja narava s svojim življenjem in vse, kar naredijo, je le to, da jo posnemajo. Moja pisarna vsebuje nekaj pridiha Afrike.