Veš, kateri so tisti deli telesa, ki jih ne potrebujemo več? V fazi evolucije, ki jo štejemo v milijonih letih, je šlo naše telo skozi korenite spremembe. Ob prilagajanju na izzive časa so se nekatere stvari razvijale, nekatere so ''izzvenele'', potem pa so tu še deli telesa in sposobnosti, ki so ostale, a danes delajo samo ''gnečo'' in ''šov''. Spoznajte sedem delov telesa, ki so nekoč igrali pomembno vlogo za človeško vrsto, a jih je evolucija posadila na klop za rezervne igralce, kjer še vedno grejejo klop, namesto, da bi jih ''prodala''. Moška bradavica? Zakaj jo že moški potrebujejo??? Pa modrostni zob ali slepo črevo?
Veste kateri so deli telesa, ki jih ne potrebujemo več? Skozi zgodovino so se naša telesa spreminjala, dodaja ”funkcije”, nagrajevala obstoječe organe, nekatere prežvečila in izpljunila, potem pa so tu še tisti deli telesa, ki se danes zgolj ”šlepajo” in nimajo več prave funkcije.
LEES VERDER: Si to, kar ješ! Kako sladkor zastruplja naše telo?
Na našem telesu danes naštejemo sedem neuporabnih delov telesa, ki smo jih podedovali, a nam prav nič ne koristijo.
Deli telesa, ki jih ne potrebujemo več:
Moške bradavice
V prvih 28 dneh se tako moški kot ženski zarodki razvijajo po istem kopitu. Pri zarodkih s kromosomom Y se nato pojavi testosteron, ki povzroči nastanek moških spolnih organov. Že pred tem se razvijajo mlečne žleze, posledica katerih so bradavice, ki kljub vplivu testosteron ne izginejo.
Kippevel
Pod dlačicami se nahaja mišica, ki dlako dviguje in spušča. Ježenje kože je nekoč služilo ohranjanju toplote, ob srečanju s sovražnikom pa smo s tem izpadli večji in bolj strašljivi. Ob tem je treba še dodati, da so bili nekoč ljudje precej bolj poraščeni. Tudi danes se dlake naježijo, a so krajše, tanjše in bolj redke, zato te vlogi kurja polt ne služi več.
Trtica/repna kost
Ljudje repa ne potrebujem, ker smo že zaradi naše konstitucije telesa sposobni loviti ravnotežje. Imamo le njegov zametek in sicer v obliki združenih hrbteničnih vretenc, znanih kot trtica.
Refleksni oprijem
Kaj se zgodi, ko dojenčku položiš prst v roko? Močno ga stisne. To stori nezavedno. Gre namreč za refleks oprijemanja. Ima ga veliko opic, da se mladiči čvrsto oprimejo mamine dlake. Pri ljudeh pa je danes to samo prikupno dejanje, kaj več od tega pa žal ne.
Modrostni zob
Človeška čeljust je bila nekoč precej večja, zato imamo danes ljudje z modrostnimi zobi toliko težav, saj v ustni votlini zanje preprosto ni več prostora. Čeljust se je skozi čas zmanjšala, saj nismo več primorani jesti trde in surove hrane, ki je terjala veliko žvečenja. Še en plus štirih dodatnih zob. Ker skrb za zobe nekoč ni bila na današnjem nivoju, so ti izpadali prej in je bil vsak dodaten zlata vreden.
Miganje z ušesi
Znate migati z ušesi? Bravo. Ampak od tega, razen tega, da s tem navdušite kakšnega malčka, nimate kaj prida koristi. Mišice, ki omogočajo premikanje ušes so pri človeku namreč same sebi namen, živali pa jih pridom izkoriščajo za lovljenje zvokov zaradi česar imajo boljši sluh.
Tretja veka (Plica semilunaris)
V notranjem kotičku ima človeško oko majhno kožico, ki nam, za razliko od tiste pri npr. pticah, psih in drugih sesalcev, prav nič ne koristi. Nekoč naj bi oči varovala pred vlago in zrakom.
