Mensen consumeren al duizenden jaren chocolade, maar pas sinds 1900 in het formaat dat vandaag de dag het populairst is, dat wil zeggen in de vorm van een reep. Als gevolg van sociale conditionering zijn er duizenden mythen omheen geweven, maar ze hebben veel stronken als klappertanden. En omdat de keuken en het atelier elkaar niet zo uitsluiten - soms zijn ze één en hetzelfde - is chocolade in de moderne tijd niet alleen een werkmateriaal maar ook een kunstmateriaal geworden.
Na svetu je veliko neužitne umetnosti, a ta, narejena iz čokolade je vsekakor užitna. Če ne z umetniškega pa s kulinaričnega vidika. Poznali so jo že Maji in Azteki 1500 let in več pred našim štetjem, seveda ne kot tablico ali napitek, ampak kot zrna kakavovca. Hermanu de Cortesu se imamo zahvaliti, da jih je v 16. stoletju prinesel na Staro celino in spočel eno najslajših pregreh, ki jih ponuja življenje. Danes pod pojmom čokolada najdemo celo industrijo okusov, barv in oblik, podobno kot pri sirih ali vinu. A za razliko od teh, je vonju, okusu in izvoru dodala še umetniško komponento.
A še preden je postala voljna za oblikovanje in hvaležen ”material” kuhinjskih umetnikov, je prodrla tudi v evropsko slikarstvo. Leta 1745 ji je francoski slikar Jean-Etienne Liotard posvetil pastel ”Čokoladarica” (”Chocolate Girl”).
LEES VERDER: 10 heerlijke weetjes over chocolade die je waarschijnlijk niet kent
In če se glede umetnosti naši okusi razlikujejo, pa mislim, da se lahko vsi strinjamo s trditvijo, da ima čokolada božanski okus.
