Kdaj je dovolj? Kdaj pride trenutek, ko moraš prenehati vlagati v odnos, ki te ne osrečuje več? Kdaj je čas, da greš naprej? Konec poti.
Konec poti. Ko se ozrem nazaj na vse, kar sva doživela, je težko sprejeti, da se tukaj najina pot konča. Odhajam. Nič več ne morem storiti, da bi rešila najin odnos, in zdaj vem, da moram to poglavje zaključiti. To ni preprosta odločitev, vendar sem se odločila, da ne bom več ostajala v odnosu, ki mi ne vrača tistega, kar vanj vlagam.
Včasih je bilo vse tako enostavno
Bila sva srečna in vse je teklo gladko. A sčasoma so se stvari začele spreminjati. Občutek, da je nekaj narobe, se je počasi začel prikradati v moje misli. Dolgo sem ga poskušala ignorirati, prepričana, da bo minilo. Vendar se je z vsakim dnem ta občutek le še krepil, dokler nisem več mogla zanikati resnice.
Dolgo sem se trudila ohraniti iluzijo, da lahko stvari popraviva, da lahko najdeva pot nazaj do sreče. Toda zdaj sem spoznala, da ni več poti nazaj. Ni več na meni, da se trudim oživiti nekaj, kar je že zdavnaj izgubilo svojo moč. Prevečkrat sem se vprašala, ali sem dovolj dobra, ali sem vredna tvoje ljubezni. Zdaj pa vem, da je bil to boj, ki sem ga vodila sama.
Vedno sem bila tista, ki je poskušala rešiti stvari, ki je verjela, da obstaja upanje. A resnica je, da sem se borila za nekaj, kar je bilo že od začetka obsojeno na propad. Bolj kot sem se trudila, bolj je postajalo jasno, da ne morem več tako naprej. Spoznala sem, da ni na meni, da rešujem tisto, kar ni več mogoče rešiti.
Zdaj odhajam
Ne z lahkoto, temveč z občutkom olajšanja, da končno sprejemam resnico. Odhajam, ker vem, da si zaslužim več. Ne morem več živeti v odnosu, kjer se ves čas sprašujem, ali sem dovolj dobra, ali sem vredna ljubezni. Zaslužim si biti ljubljena zaradi tega, kar sem, in ne zaradi tega, kar bi morala postati.
Dovolj je. Ne morem oživiti nekaj, kar je že zdavnaj umrlo. Zdaj vem, da moram izbrati sebe in svojo srečo. Ne bom več vlagala svoje energije v odnos, ki mi ne prinaša ničesar nazaj. Vztrajanje v takem odnosu bi pomenilo, da pozabim nase, in to je nekaj, česar ne morem več dovoliti.
Odpiram novo poglavje v svojem življenju
To je poglavje, kjer bom postavila sebe na prvo mesto, kjer bom končno našla tisto, kar me resnično izpolnjuje. Preveč časa sem preživela v senci najine preteklosti, preveč časa sem zapravljala za upanje, ki je bilo zaman. Zdaj vem, da je čas, da grem naprej, brez tebe.
Sprejemam lekcije, ki sem jih pridobila, in jih bom uporabila kot temelj za novo življenje. Ne obžalujem ničesar, kar se je zgodilo, saj me je to naredilo močnejšo in modrejšo. Zdaj sem pripravljena na prihodnost, kjer bom postavila svoje potrebe na prvo mesto.
Zaslužim si biti srečna, in vem, da bom našla pot do te sreče. To je moj zadnji korak v najini zgodbi, a prvi korak v mojem novem življenju.
