Okra

Danes je okra priljubljena in pomembna hrana v tropskih državah tretjega sveta.

 

Okra, ta čudna rastlina

Okrine podolgovate zelene plodove obiramo, ko so še mladi, majhni in čvrsti. Običajno rastlina obrodi že dva meseca po sajenju. Takrat jo lahko uživamo tudi surovo, samo rahlo posoljeno. Okra je bogat vir vitamina C, vsebuje malo kalorij in nič maščob. Plodove obiramo vsak dan, saj sicer hitro prerastejo in postanejo manj uporabni. Neumite plodove shranjujemo v hladilniku, mokri/vlažni plodovi hitro postanejo sluzasti in mehki, zato ookro jo samo nežno obrišemo s papirnato brisačo. V hladilniku jo lahko hranimo le od dva do tri dni. Ko začnejo konice plodov temneti, bodo plodovi hitro zgnili, zato jih takoj uporabimo ali zavržemo. Blanširane okrine plodove lahko tudi zamrznemo. Pred uporabo jim odrežemo peceljčke in konico, a pazimo: bolj ko jo režemo, več sluzi se izloči. Če sluzi ne maramo, nasekljano okro samo na hitro popražimo na olju. Ko pripravljamo okro, moramo paziti, da je ne kuhamo v železnih ali bakrenih posodah, saj njihove kemične značilnosti na okro vplivajo tako, da postane črna. Podobno kor okrine plodove lahko uporabimo tudi liste rastlin, ki jih ponekod jedo surove v solati. Uporabna so tudi semena prezrelih plodov, ki jih pražijo in zmeljejo za brezkofeinski nadomestek kave. Iz okrinih semen stiskajo tudi olje, ki je zelenkasto-rumene barve in bogato z nenasičenimi maščobami. Če okro predolgo kuhamo, izloča sluzasto, lepljivo snov, v majhnih količinah jo zato lahko uporabljamo kot pripomoček za zgostitev jedi, sicer pa jo običajno raje ocvremo. Tudi kuhani okrini listi se uporabljajo za zgostitev različnih juh in omak.

 

Okra v svetu

Okro veliko uporabljajo v indijski in afriški kuhinji, v Evropi in Severni Ameriki pa je bolj malo poznana. V Egiptu, Grčiji, Iranu, Iraku, Jordaniji, Libanonu, Turčiji, Jemnu in Cipru je okra nepogrešljiva v enolončnicah iz zelenjave in mesa. V indijski in pakistanski kuhinji jo pripravljajo v omaki. V zahodnem delu Indije je okra najbolj priljubljena zelenjava in jo postrežejo skoraj vsak dan. Na Karibih okro kuhajo in je pogosta sestavina ribjih juh. Na Haitiju jo kuhajo z rižem in koruzo ter pripravljajo kot omako k mesu. Nedavno je okra postala izjemno priljubljena tudi v japonski kuhinji, kjer jo postrežejo s sojino omako, ocvrto v tempuri. Ocvrto okro nam bodo ponudili tudi v južnih državah Združenih držav Amerike, kjer male, še ne čisto dozorele plodove vlagajo v kis. V Braziliji je izjemno popularna jed Frango com quiabo (piščanec z okro), v Južni Karolini poznajo enolončnico gumbo, katere osnovna sestavina je prav tako okra. Nepogrešljiva je tudi v nigerijski nacionalni juhi in v vietnamski tradicionalni jedi Canh chua. Sicer pa je okra odlična v jedeh s paradižnikom, čebulo in koruzo ter se ujema s školjkami in ribami. Ima mil okus, ki morda rahlo spominja na jajčevec.