Zakaj včasih nekdo, ki vstopi v vaše življenje z velikim zaletom, ni tisti, ki naj bi ostal? Zakaj se zgodijo odnosi, ki na začetku izgledajo kot prava pot, končajo pa kot razpotje? In, kot opomin, da obstaja pot naprej. Ni bil njena ljubezen!
Ni bil njena ljubezen! Prišel je v njeno življenje tiho in nežno, skoraj neopaženo. Ni bil ljubezen njenega srca. Prišel je kot preizkus, kot priložnost za rast, kot glas, ki jo je prisilil pogledati vase. Ni bil usoda, temveč prehod. Ni bil končni cilj, temveč razmislek o tem, kam lahko gre in kaj si zasluži.
Ni bil njena sorodna duša, bil je odsev njenih trenutnih potreb
Ni bil tisti, ob katerem bi se duša sprostila, razširila ali razvila. Bolj je bil kot začasna opora, ki je zapolnila prostor, dokler ni bila pripravljena stopiti iz njega. Bil je kot trdna tla, dokler je še iskala ravnotežje. Ko je verjela vanj, je verjela predvsem v lasten strah pred praznino. Vložila je energijo v možnost, da je to morda dovolj.
Bil je kot ideja, ki jo je oblikovala, podoba, ki ji je pomagala razumeti, kaj v resnici išče in kaj ji manjka. Za nekaj časa je ustvaril občutek gotovosti, ker je ponujal enostaven odgovor na vprašanja, pred katerimi je bežala.
Na začetku je deloval kot rešitev, nato kot omejitev
Bil je skoraj popoln za tisto, kar je bila. Za osebo, ki je še gradila vase, ki je še dvomila, še upala, še verjela, da mora ljubezen zapolniti vse praznine. A odnos, ki izgleda popoln samo zato, ker je tih in varen, ni vedno ljubezen.
Prava sorodna duša ne duši skupne poti, ampak jo razširi. On je bil kot zemljevid stare poti, ki je vodil le do praga, ne pa čez njega. Bil je ujemanje za preteklost, ne za prihodnost.
Ni se našla ob njem, našla se je, ko je odšla
Ni bila srečna. Bila je vezana nanj, ker si ni predstavljala, kdo je brez njega. To ni bila izpolnjenost, to je bila odvisnost od bližine. To je bil prostor, v katerem se ni spraševala, kaj želi, ampak kaj bi morala biti, da bo dovolj.
On ni bil ljubezen njenega srca. Bil je izkušnja, ki je izbrusila njene robove, pokazala njene ranljivosti in razkrila, kje se še skriva strah.
Ko je odkrila sebe, se je njegov pomen razblinil
Ko se je dvignila iz njegove sence, ko je začela razmišljati o svojih potrebah, željah in mejah, je njegova podoba postopoma izgubila moč.
Ni bil ljubezen njenega srca. Bil je lekcija. Bil je dokaz, da mora včasih vse razpasti, da lahko ustvariš nekaj novega. Bil je trenutek, ne končna zgodba.
Prava ljubezen ne pride zato, da zapolni praznino
Prava sorodna duša ne popravlja ran, ampak jih razume. Ne zahteva, da izgubiš sebe, ampak krepi osebnost. Je nekdo, ob katerem oseba ne izgine, temveč zraste.
On ni bil takšna oseba. Ni bil obljuba, ni bil dom, ni bil smer. Bil je opomnik, da ima srce večjo vrednost, kot je verjela. Da ljubezen ni sprejemanje drobtin, ampak izgradnja celote.
Ni bil ostanek zgodbe, bil je začetek spremembe
Zato ni bilo potrebe po obžalovanju. Ni bilo potrebe po jezi ali dvomu. Vsaka izguba je bila hkrati vrata v nekaj boljšega. Bil je trenutek, ki je postavil temelje za pravo ljubezen, ki je prišla kasneje.
Včasih moramo izgubiti iluzije, da lahko vidimo resnico.
