Popolnoma nova fotografska bitka, ki se je začela nakazovati poleti, se je na tokratnem sejmu Photokina 2018 dokončno razplamtela. Na največjem svetovnem odru za vse, ki jim klasična fotografija še vedno veliko pomeni, Canon in Nikon glasno promovirata svoja nedavno predstavljena nova sistema, Sony poudarja svoje tehnološke prednosti, toda tu so še novi izzivalci, najbolj odmevni med njimi pobrateni trojček Leica-Sigma-Panasonic. Po našem mnenju je najbolj zanimiv fotoaparat, ki ga je že mogoče prijeti v roko, izdelal Fujifilm.
Brezzrcalno je trenutna smer te industrije. Canon z EOS R in Nikon s serijo Z sta že začela prodajati svoje aparate polnega formata (»full frame«), ki so se otresli klasične prizme ter so manjši in lažji, v Panasonicu pa tudi niso mogli stati križem rok. Njihove aparate ima rad marsikdo, še posebej za video, toda tipalo m4/3 je vendarle majhno in zato omejeno glede kakovosti. Za nov sistem so zaveznika našli tam, kjer ga imajo, že odkar izdelujejo digitalne fotoaparate, v nemškem Wetzlarju, pri Leici. Njen bajonet L, uporabljen že pri fotoaparatih SL, je menda primeren, aparate in objektive na njegovi osnovi pa bo razvijala in proizvajala še japonska Sigma.
Toda Panasonica S1 in S1R sta tista, ki sta zasenčila vse ostalo iz te bratovščine. Za oba trdijo, da bosta brezkompromisna in namenjena profesionalcem (Canonovi in Nikonovi novinci v resnici niso), imela bosta napredno ostrenje, umirjevalnik slike v ohišju, veliko in visokoločljivostno elektronsko iskalo, dvojno režo za kartice SD in XQD, v treh oseh vrtljiv zaslon. Obljubljajo tudi dobro ergonomijo, je pa prvi prototip nekoliko večji od konkurentov. Za videografe bo kajpada pomembno, da bosta snemala v 4K s 60 sličicami na sekundo. S1R bo imel tipalo s kar 47 milijoni točk, S1 pa jih bo premogel za šibkejše računalnike lažje prebavljivih 24 milijonov.
Objektivi bodo na začetku trije, poleg obstoječih pregrešno dragih Leicinih. Sveto trojico bodo sestavljali 50 mm f/1,4, 24-105 in 70-200, presenečeni bi bili nad čim drugim. Do konca leta 2020 jih obljubljajo deset. Pa še kakšno Sigmo. To niti ne bo tako pozno, ker vse skupaj v prodajo tako ali tako prihaja šele prihodnjo pomlad. Torej še pol leta časa za varčevanje. Če ostajaš pri sistemu m4/3, pa za objektiv 10-25 f/1,7, ki bo pokril celoten najbolj pogost razpon (preračunano 20–50 mm) z odlično svetlobno močjo.
Komur niti kakovost polnega formata ne zadošča, se bo lahko zdaj za čisto dosegljivo ceno, manj kot pet tisoč evrov, ozrl po brezzrcalnem aparatu srednjega formata. Ne samo to, Fujifilm GFX 50R je tudi na pogled privlačen in v roki prijeten, saj je za aparat s tako velikim tipalom majhen in lahek (775 g). Z novim palačinkastim objektivom 50 mm f/3,5 pa bo že skoraj neopazen ulični aparat z vrhunsko kakovostjo in detajli na fotografijah. Vendar pa je Fuji šel še v drugo smer. Napovedali so tudi brezzrcalni srednjeformatni aparat s stotimi megapikami. Ob umirjanju slike v ohišju in točkami za fazno ostrenje.
Ricoh je najavil novega superžepnika GRIII, ki bo podobno kot predhodnika imel tipalo velikost aps-c (kot vstopni dslr-ji) in objektiv z goriščnico 28 mm, bo pa tokrat 24 megaik, boljše kukalo in še kakšno moderno izboljšavo.
Vse bolj prodoren proizvajalec kamer za 360-stopinjsko snemanje Insta360 je znova podražil z videom, ki obljublja akcijsko kamero s še bolj gladko, nestreseno sliko od GoPro-ja Hero7 Black. V napovedniku pa se slika tudi večkrat ustavi s tehniko »stop motion«, kar tudi lahko namiguje na kakšno tako funkcionalnost.
Ne pozabimo še na slovenski Lumulabs. Fantje so razširili ponudbo na tri svetlomere. Male polkupole se še vedno vtaknejo v iPhonov priključek lightning, velika novost pri modelu Lumu Pro pa je merjenje barvne temperature (studijskih) bliskavic. Lumu Power 2 je izboljšana različica predhodnika z novimi tipali in bolj sijočim kovinskim obročem, Lumu Lite 2 pa meri osnovne zadeve – svetlobo v prostoru in moč bliskavice. Ostalo, kar manjka kot »močnejšega« Lumu 2, se da odkleniti v aplikaciji.
