Fryzjer II.

Kljub svoji mladosti si eden redkih Slovencev, ki se lahko podpiše pod frizure manekenk na modnih pistah svetovno znanih modnih oblikovalcev. Katere so prelomnice tvojega življenja, ki so te pripeljale tako daleč?

Prelomnic je več. Prva, ki bi jo izpostavil, je bila začetek dela v Mare dresura frizure, druga en mesec šolanja in dela na akademiji Toni & Guy v Londonu, tretja pa prvo delo v tujini (prva modna revija) pred približno štirimi leti v Parizu.

Kaj odpira vrata do ustvarjalcev visoke mode?

Talent, delo, ustvarjalnost, perfekcionizem ali splet naključij? Vse skupaj, dodal pa bi tudi željo in močno voljo. Ko sem začel opravljati prakso pri Maretu, sem najprej pometal tla in pral lase, nato je sledilo barvanje. Koliko se naučiš o striženju, pa je odvisno od lastne angažiranosti – več modelov si pripelješ, bolje obvladaš tehniko. Res pa je, da pri striženju nisem površen. Pri Mare dresura frizure pridemo do modnih revij preko agenta v Londonu, ki nas pokliče, ko nas potrebujejo, Mare pa nato določi, kdo bo šel kam. Na modnih revijah delam približno dvakrat na leto.

Kako izbereš primerno frizuro na modnih revijah in kako vse skupaj poteka? Imaš natančno naročilo, rdečo nit dogodka ali dobiš popolnoma proste roke pri ustvarjanju?

Modne revije so že vnaprej skrbno načrtovane. Vodje ekip se s kreatorjem dogovorijo o stilu pričesk, po katerem se vsi ravnamo. Tam eksperimentiranja ni, predvsem pa je vse zelo “natempirano”. Za predpriprave ni veliko časa. S sabo vzameš orodje – škarje, glavnik, krtače, proizvode in upaš, da bo kaj takšnega, kar znaš. Ponavadi si vzamem kakšne pol ure rezerve in malo opazujem, kako drugi delajo. Ekipa frizerjev začne delati pet ur pred revijo. Na eni reviji navadno naredim od tri do štiri modele. Raje jih naredim manj, pa dobro, kot več, pa od tega pol slabo. Pri moških delam eno frizuro približno eno uro, pri ženskah je malo drugače. Navadno je zadnja ura popolnoma natrpana. Bolj znane manekenke hodijo z ene revije na drugo in jih je potrebno pripraviti v zadnjih petih minutah. Zgodilo se je, da smo na enem modelu delali trije frizerji in dva make-up artista. Naporno je tudi, če sta dve reviji na različnih koncih mesta isti dan, ker hitiš od ene do druge s podzemno železnico.

Kdo postavlja modne smernice za frizure? Si jih ti postavljaš sam?

Zadnje čase si modne smernice lahko postavlja vsak sam, saj smo v obdobju, ko je pri pričeskah vse dovoljeno. Pomembno je, da pristaja k stilu, da ni kar nekaj. Bolj kot trend je pomembno, da so lasje lepi, imajo lep lesk, so naravnih barv in da niso uničeni.

S katerimi dosežki se lahko pohvališ v slovenskem prostoru?

Sodeloval sem že pri kar nekaj projektih, reklamah, modnih revijah, stylingih za revije, oblikoval sem tudi pričeske voditeljice Taje Zuccato za oddaje TLP in za podelitev viktorjev.

Komu bi si želel, pa še nisi imel priložnosti, iti s škarjami v lase?

Našemu županu Zoranu Jankoviću (smeh). Ne bi kaj veliko spreminjal, vsekakor pa ga ne bi postrigel z “mašinco”.

Kako je izgledala najbolj “odštekana” frizura, ki si jo kdaj “zdresiral” in koliko časa ti je vzela?

V bistvu “odštekane” frizure ne spadajo med moje najljubše. Če je le mogoče, se jim izognem. Strankam navadno razložim, da jim sicer lahko naredim frizuro, kot je na sliki, ampak si je doma sami zagotovo ne bodo mogli ohranjati.

Pariz, Milano, Ljubljana, London. Katero mesto nudi največ izzivov za tvoje delo?

Definitivno Pariz. V začetku se mi je zdel London najboljši, ko pa greš večkrat v Pariz, odkriješ, da ima mesto dušo. V Londonu bolj deluje street fashion in razlika staro – mlado, v Parizu pa je pomembno, da so lasje lepi. Če bi se preselil v tujino, pa bi verjetno izbral Avstralijo, ampak to so sanje za daljno prihodnost. Trenutno ostajam v Ljubljani, kjer dobivam v salonu največ izkušenj, in sicer od zahtevnih strank, od najstnikov, ki zahtevajo, da izgledajo “odštekano”, do starejših, ki natančno vedo, kaj hočejo in moram iz nekaj besed, s katerimi razložijo, kaj bi radi imeli, razbrati za kakšno frizuro gre. Sicer mi v Ljubljani ni všeč, da vsi izgledajo enako. Moški so vsi pobriti, ali od strani ali po celi glavi. Pri puncah pa je tako, da vidijo znano osebo, ki ima neko frizuro, nato pa jo imajo vse po spisku.

Kateri je zadnji večji projekt, ki si ga izpeljal?

Moški teden mode v Milanu, letošnjega januarja. Sodeloval sem na reviji Calvin Klein, naslednji dan pa sem sam oblikoval pričeske za CK look katalog.

Kdo “kroti” tvojo frizuro?

Sodelavci, čeprav se to zgodi malokrat. Rad imam dolge razmršene lase. Ne maram polizanih, lepih frizur. Do lanskega poletja sem imel štiri leta dolge lase, potem sem imel dovolj in je sodelavec vzel v roke “mašinco”. Takrat sem imel tudi brado, tako da sem izgledal kot kakšen taliban.

Kakšna frizura te pri dekletih najbolj privlači?

Daljši lasje, pomembno pa je, da pašejo na obraz.

Kje v Ljubljani najraje posedaš?

Ali se kdaj zalotiš, da opazuješ frizure mimoidočih? Hmm … s tem odgovorom te bom mogoče malo razočaral. V bistvu v Ljubljani ne posedam nikjer. Res pa je, da pogrešam udoben lokalček, kjer bi lahko s kolegi v miru spili pijačo ali dve, mogoče Cubo. Včasih grem kaj pojest v restav – racijo Kaval, poleti pa v Romea na sonček. Raje kot posedam, kolesarim na Katarino, Rašico ali po parku Kranjska Gora, pozimi igram košarko in bordam. Pričeske seveda opazim povsod: na cesti, v trgovini, restavraciji ali na izletu.

Ali si kritičen do frizur svojih prijateljev in jim “soliš pamet” glede njihovih las?

V bistvu ne. Vse prijatelje