Obstajajo koščki sveta, kjer je vsako jutro kot pravljica. Tam nas namesto glasne budilke zbudi žvrgolenje ptic in namesto hladne sive megle nas zjutraj pobožajo topli sončni žarki. Vsepovsod je mir in kamorkoli se zazremo nas polni zelena barva v različnih odtenkih.
In vse, kar je pomembno v tistem dnevu, je le, da se mu prepustimo, za vse ostalo pa bo poskrbela narava s svojo lepoto in presenečenji. In kje je takšen kotiček? Ali res obstaja? Seveda, a da ga dosežemo, se bomo morali malce potruditi. Naše majice bodo premočene od potu, na preizkusu bosta naša vzdržljivost in vztrajnost, a vse bo poplačano in pozabljeno, takoj ko bomo prispeli na cilj, v dolino Triglavskih jezer.
Horuk navzgor
Več poti nas vodi do našega cilja, Triglavskih jezer. Z bohinjske strani je dostop možen čez dolino Blato, od slapa Savica ali čez Komno. A tokrat se odločimo za osvežilni štart. Po gorenjski magistrali se zapeljimo v smeri proti Bledu in nadaljujmo do Bohinja, nato sledimo oznakam do Doma pri Savici. Če si zaželimo, si lahko ogledamo enega najbolj obiskanih slovenskih slapov, katerega nežno rosenje poskrbi za prijetno osvežitev tudi v vročih dneh. Najbolj zgodnji obiskovalci bodo nagrajeni s prelepo mavrico, ki se naredi ob jutranjih urah, ko se sončni žarki ujamejo v njegove padajoče pramene vode. Za ogled te naravne lepote bomo odšteli 2 evra (otroci 1 evro), plačati pa je potrebno tudi za parkirnino. Tudi če se nismo odločili za ogled slapu od blizu, bomo deležni vokalne kulise bučanja slapa še kar nekaj časa, ko se bomo vzpenjali po dobro označeni stezi. Le-ta se začne pri Domu pri Savici in nas pelje preko Komarče do našega cilja. A ne pozabimo si med vzponom vzeti časa za opazovanje rastlinstva, ki se s pridobljeno višino neprestano spreminja. Drevesa se bodo vedno bolj redčila, naš pogled pa bodo razvajale različne gorske rože, med katerimi so tudi triglavska roža in triglavski svišč. Triglavsko rožo prepoznamo po njeni blazinasti rasti z gostimi srebrnosivimi dlačicami na listih in z belim ali rožnatim cvetom, medtem ko triglavski svišč opazimo že na daleč zaradi njegovih modrih cvetov, ki poganjajo iz gosto olistanega stebla.
Poplačan trud
Po približno dveh urah in pol se bo pred nami odprl pogled na 8 kilometrov dolgo dolino Triglavskih jezer, kjer nas bo za dobrodošlico pričakalo že prvo jezero, Jezero pod Vršacem. Leto je najvišje ležeče (1991 m nadmorske višine), dolgo 90 metrov in široko od 40 do 60 metrov. Naslednje jezero je Rjavo jezero in v njegovi bližini Zeleno jezero. Četrto jezero pa je največje, dolgo 300 metrov, in najgloblje, do 15 metrov, zato se imenuje Veliko jezero. Malce naprej, v bližini Koče pri Triglavskih jezerih, se nahajata še peto in šesto, v barvah akvamarina, imenovana Dvojno jezero. Pol ure hoda od koče pa leži še sedmo jezero, Črno jezero, ki je svoje ime dobilo zaradi lege v kotanji sredi gozda. Od vseh jezer je to najtoplejše, medtem ko je povprečna temperatura vode v jezerih poleti okoli 16 stopinj Celzija. Triglavska jezera so zaščitena, spadajo v okvir TNP in naj se v njih ne bi kopali. Osvežitve in sprostitve pa nam zato ponuja Koča pri Triglavskih jezerih, kjer si privoščimo topel obrok, poskusimo jabolčni zavitek, domačo potico, joto, žgance s kislim mlekom ali zeliščni čaj, ki ga nabirajo po okoliških hribih. Občudujemo lahko eno najlepših visokogorskih dolin in si naše bivanje podaljšamo še za dan ali dva ter osvojimo še vrhove Male Tičarice (1 ura), Velikega Špičja (2,5 ure) ali enostavno uživamo v lepotah jezer.
Informacja:
KOČA PRI TRIGLAVSKIH JEZERIH (1695 m), Darko Bradaškja, 040 620 783, 051 607 876
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, Ljubljana, (01) 434 56 80
