Preden je prišel ON, si bila TI – ne dovoli, da pozabiš, kdo si

Nekateri ljudje vstopijo v tvoje življenje in vse preoblikujejo. Kot da bi prebarvali nebo z novimi barvami, kot da bi svet prej obstajal v sivinah, zdaj pa končno živi.

Verjetno si pomislila na nekoga. Nekoga, ki te je razumel na način, ki ga ni nihče drug. Nekoga, s katerim je bilo preprosto prav. Nekoga, ob katerem si se prvič počutila, kot da ni potrebe po maskah.

Takšne ljudi pogosto ljubimo

Ljubimo način, kako pijejo svojo kavo. Ljubimo zvok njihovega smeha, tisto nagubano čelo, ko se trudijo nekaj razumeti. Ljubimo jih v trenutkih, ko se svet upočasni, ko jutranja svetloba steče skozi okno in si za sekundo prepričana, da bo to trajalo za vedno.

Ampak včasih – včasih ti ljudje ne ostanejo

Morda zato, ker so preveč. Morda zato, ker si ti preveč. Morda zato, ker strast te velikosti preprosto ne more preživeti. Ne razpade v enem trenutku. Počasi izginja.

Ljubimo jih v majhnih trenutkih. In izgubljamo jih na isti način.

In ko pride zadnji udarec – ko je res konec – imaš občutek, da te bo potegnilo pod vodo. A ko se to zgodi, ko ljubezen odide, moraš vedeti eno: Bila si nekdo že prej.

Ja, bila si. Se ne spomniš?

Smejala si se, še preden sta skupaj sedela za tisto mizo in se smejala do solz. Bila si pomembna, še preden so ti rekli, koliko jim pomeniš. Imela si vrednost, še preden so se prvič obrnili k tebi po oporo. Ljubila si že prej. Bila si prijateljica že prej. Bila si sanjačica že prej.

Bila si živa že prej.

Dihala si, še preden si spoznala njihovo ime. Obstajala si brez njihove prisotnosti. Življenje se ni začelo z njimi – in se ne bo končalo z njimi.

Še vedno si nekdo. To ni tvoj konec.

Ljudje pridejo in odidejo. In to, da so odšli, ne pomeni, da so odnesli del tebe. Ne morejo ti vzeti tega, kar si.

Ljubezen, čeprav mine, je bila resnična. In to, da ni trajala, ne pomeni, da ni bila pomembna.

A zdaj?

Zdaj je čas, da se spomniš, kdo si bila, preden so prišli. Kaj te je navdihovalo? Kaj te je gnalo? Kaj je tisto, kar je nekoč prižgalo iskrico v tebi, še preden so te kdaj pogledali?

Nisi samo njihova zgodba. Si svoja.

Torej hodi naprej. Ozri se nazaj, a ne obstani tam. Spomni se, kaj so ti dali – in še bolj pomembno, spomni se, kaj si imela že prej.

Bila si nekdo že pred njimi. Nikoli ne pozabi tega.