Življenje nas pogosto preizkuša bolj, kot si kdajkoli lahko zamislimo. V sebi nosimo zgodbe, ki jih skrivamo pred svetom, brazgotine, ki jih ne kažemo nikomur, in bolečine, ki jih včasih ne znamo ubesediti. A ne glede na to, kaj ste doživeli ali skozi kaj še vedno hodite, je pomembno vedeti eno stvar: vaša bolečina vas ne definira.
Življenje je kot trenutek v času, ki v nenehnem teku pušča za seboj tako lepe kot težke spomine. Naše poti se spajajo v neskončno nit izkušenj, a ne bi smeli ostati ujeti v preteklih bolečinah, ki nas poskušajo zadrževati. Človeška izkušnja vključuje bolečino; srečujemo jo tako, kot dihamo, kot mislimo, kot se premikamo. Vendar bolečina ni trajna. Tudi ko nas pahne v zmedo in nam obrne svet na glavo, to ni njen končni namen. Ne ostane z nami za vedno.
Srčne rane, osamljenost, grenkoba, utrujenost – vsi ti občutki so kot prehodni oblaki. Čeprav se včasih zdi, da so vse, kar poznamo, da so naša edina realnost, ne ostanejo za vedno. Sčasoma bo vaše srce znova lažje. V vaših korakih bo zopet prisoten občutek gotovosti. Prišel bo trenutek, ko boste lahko dvignili pogled, dihali s polnimi pljuči, s čisto novo močjo, z jasnim občutkom. In takrat se ne boste več najprej spomnili vsega, kar nimate, ampak boste občutili hvaležnost za vse, kar nosite v sebi.
Ko preživljamo najtežje trenutke, je normalno, da se nam bolečina zapiše v obraz, v naš način hoje, v to, kako nosimo sebe in svoje breme. Včasih nas težke izkušnje tako obdajo, da pozabimo, kdo smo bili prej. Kot da se vse naše misli in srce zlijejo v eno samo praznino.
Dovolimo, da bolečina postane naša preobleka – tisto, kar drugi najprej opazijo, ko nas pogledajo. A če se spomnimo bistva bolečine, lahko vidimo resnico: bolečina nismo mi.
Pomislite, kolikokrat ste že vstali po tem, ko vas je življenje podrlo. Kolikokrat ste nadaljevali, čeprav je bilo težko.
Vsaka brazgotina, ki jo nosite, je dokaz vašega poguma, vaše vztrajnosti in trme. Ne zmanjšuje vas, temveč je dokaz, da zmorete. Vsi vaši preizkušnji so del vaše poti, učijo vas ljubezni, odpornosti, in sočutja. Ste več kot to, kar vam je življenje naložilo, več kot vaše preizkušnje.
Bolečina vas lahko okrepi
Lahko postane vaše gorivo, vaš tihi motivator, ki vam pomaga iskati smisel v življenju, ljubezen, in srečo. Ne glede na to, kako težka je vaša pot, se vedno spomnite: bolečina je le eno poglavje v vaši knjigi. Vi imate moč, da napišete še nešteto drugih, lepih poglavij.
Nismo naši padci, nismo naše napake ali težki dnevi. Smo več kot to. Smo smeh in radost, smo objemi in povezanost, družina, prijateljstvo, trenutki, ko smo bili zares srečni. Ljudje smo – nepopolni, a sposobni veličastnih stvari. Sestavljajo nas vsi majhni trenutki naših življenj, vsi načini, na katere smo se učili, spreminjali in gradili svoje svetove.
Naša vrednost se skriva v načinih, kako smo vstali po vsakem padcu, kako smo našli moč, da nadaljujemo. Kako smo se naučili ljubiti, odpuščati, razumeti. Bolečina je del življenja, včasih je celo nujna, da nas nauči, zgradi, da nam pomaga postati to, kar smo. A ne določa naše vrednosti, ni tista, s katero bi se morali opredeljevati.
Izgubili bomo pot, izgubili moč in svoj sijaj, toda nikoli ne bomo popolnoma izgubili sebe. Lahko smo ranjeni, vendar nismo uničeni. Spreminjamo se, a nikoli ne postanemo neprepoznavni. Doživljamo težke čase, a teh ne sprejemamo za svojo identiteto.
Kljub vsem bolečinam, ki jih prestanemo, nas nikoli ne bodo definirale.
